Vpliv na gospodarska gibanja je imelo v tretjem letošnjem četrtletju tudi večje število delovnih dni kot v lanskem. Letos sta bila tako dva delovna dneva več, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na statističnem uradu Martin Bajželj.
Po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo tudi za primerjave v EU, je bila medletna rast v tretjem trimesečju zato nekoliko nižja, 1,0-odstotna. V četrtletni primerjavi je bila medtem 0,3-odstotna. V drugem četrtletju sta bili ti stopnji rasti pri 0,7 oz. 0,1 odstotka.
Kljub rahli pospešitvi glede na drugo trimesečje pa gospodarska dinamika ostaja precej bolj umirjena kot ob koncu minulega leta in tudi še v začetku tega.
Če je bila pred letošnjim drugim trimesečjem gospodarska rast v Sloveniji precej nad povprečjem evrskega območja in celotne EU, pa je po upočasnitvi zdaj prav na ravni povprečja. Po popravljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je namreč BDP v območju z evrom v tretjem trimesečju medletno okrepil za 0,9 odstotka, v celotni EU pa za 1,0 odstotka.
Padec investicij
Medtem ko se je domača poraba v tretjem četrtletju predvsem zaradi občutnega padca investicij medletno malenkost zmanjšala, pa je pozitivno k BDP prispeval zunanjetrgovinski saldo.
Domača poraba je bila tako v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem manjša za 0,4 odstotka. Glavni razlog za to so bruto investicije, ki so nazadovale za 13,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 odstotka, pri čemer so najizraziteje upadle investicije v gradbene objekte, za 14,5 odstotka. Investicije podjetij v opremo in stroje so bile manjše za 2,6 odstotka.
Gre za izrazito poslabšanje gibanj na področju investicij. To se kaže tudi v sektorski podobi gospodarskih gibanj, saj je gradbeništvo beležilo 10,3-odstoten medletni upad dejavnosti, potem ko je že v drugem trimesečju nazadovalo za 3,5 odstotka. V tretjem četrtletju lani je medletno beležilo še 15,7-odstotno rast, občutno pa so se gibanja umirila proti koncu 2023.
Negativno je na BDP vplivalo tudi gibanje zalog, ki je gospodarsko rast oklestilo za 1,3 odstotne točke.
Rast zasebne porabe
Končna potrošnja je bila medtem medletno za 3,8 odstotka večja. Najbolj je zrasla končna potrošnja države, in sicer za 9,1 odstotka, povečala pa se je tudi potrošnja gospodinjstev, namreč za 1,9 odstotka.
Rast zasebne porabe se je pokazala tudi v trgovini in gostinstvu, kjer je medletno dosegla 2,5 odstotka in bila s tem precej višja kot v prejšnjih četrtletjih. Tudi druge storitvene dejavnosti so se s 3,7 odstotka okrepile bolj kot v prejšnjih dveh trimesečjih.
Pozitivno je medtem na gospodarska gibanja v tretjem trimesečju, kot omenjeno, vplivala zunanja trgovina. Medletna rast izvoza je namreč z 8,4 odstotka presegla rast uvoza, ki je bila pri 6,5 odstotka.
Tako rast izvoza kot uvoza je bila izrazitejša pri blagu kot pri storitvah. Izvoza blaga je bil tako medletno večji za 9,3 odstotka, izvoz storitev pa za 4,9 odstotka. Uvoz blaga je medtem narasel za 6,6 odstotka, uvoz storitev pa za 4,5 odstotka. Zunanjetrgovinski saldo je tako h gospodarski rasti prispeval 1,9 odstotne točke.
Predelovalni sektor je ob ugodnejših zunanjetrgovinskih gibanjih zabeležil 5,0-odstotno medletno rast, kar je bistveno bolje kot v prejšnjih četrtletjih, ko je bodisi stagniral bodisi beležil rahlo nazadovanje.
V devetih mesecih skupaj je bila medletna realna rast BDP z 1,4 odstotka blizu zadnjih napovedi domačih in mednarodnih ustanov za celoletno rast slovenskega gospodarstva. Te ocene so bile namreč v zadnjem času popravljene navzdol in so pri 1,5 odstotka.
Skupna zaposlenost
Skupna zaposlenost se je v tretjem trimesečju medtem malenkost zmanjšala, in sicer za 0,1 odstotka, je še povedal Bajželj. Gre za prvi padec po zelo dolgem obdobju. Pred tem se je, z izjemo začasnega koronskega šoka, zaposlenost konstantno povečevala od drugega četrtletja 2014.
