Zaslišanje predsednika vlade Roberta Goloba pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, po mnenju predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda) ni potrebno. Komisija je namreč ugotovila, da motiv, da bi premier vplival na spremembo datuma aretacije ruskih vohunov, ne pije vode, je po poročanju STA pojasnil Rezar.
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je po poročanju portala N1 danes med drugim nekoliko presenetljivo obravnavala tudi vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. Kot je namreč znano, sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav oktobra lani med zaslišanjem pred preiskovalno komisijo premierja Roberta Goloba obtožila vplivanja na datum aretacije ruskih vohunov, ki so ju v ljubljanskih Črnučah aretirali 5. decembra 2022. Golob je to vseskozi zavračal, obtožbe pa je že lanskega novembra zavrnil tudi direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik, ki je takrat Knovsu predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev možnih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Še več, s tem, ko sta Bobnar in Lindav na zaslišanju na sicer zaprti seji spregovorila o ozadju aretacije, torej primera, ki je označen s stopnjo tajnosti, naj bi storila kaznivo dejanje, je takrat poročal Reporter.
Opozicijski člani komisije so zaradi obravnave vmesnega poročila sejo danes sicer obstruirali, a je koalicija vmesno poročilo kljub temu potrdila. Po poročanju N1 je sestavljeno iz dveh delov, pri čemer je prvi spisan na podlagi javnih dokumentov in zaslišanj prič na odprtih sejah, drugo temelji na operativnih podatkih Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in zaprtih zaslišanjih na preiskovalni komisiji ter nosi oznako tajnosti.
Tri ključne ugotovitve
Poročilo naj bi vključevalo tri ključne ugotovitve. Prva naj bi bila ta, da je bil premier Golob o tem, da sta v Sloveniji ruska vohuna, obveščen 18. novembra 2022, naslednjo informacijo pa je dobil dan po njuni aretaciji, torej 6. decembra, ko je bil o njej obveščen celoten politični vrh. Glede na poročilo ne obstajajo dokumentacijske sledi, da bi direktor Sove Kadivnik in Golob v tem vmesnem času komunicirala o ruskih vohunih in bi bil torej predsednik vlade obveščen o operativnih postopkih aretacije. Tako Golob na datum aretacije ni mogel vplivati, če o njej sploh ni bil obveščen, poroča portal. Po poročanju N1 je bila druga ugotovitev ta, da 28. november sploh ni bil nikoli določen kot datum aretacije ruskih vohunov, saj je za morebitno takratno aretacijo manjkala ena ključnih informacij, in sicer informacija o tem, ob kateri uri konkretno ruska vohuna ob ponedeljkih komunicirata z vrhom ruske obveščevalne službe. Bobnar in Lindav naj bi namreč pred preiskovalno komisijo takrat zatrdila, da je bila aretacija najprej načrtovana za ponedeljek 28. novembra 2022, dan po trojnem referendumu.
Tretja ugotovitev iz poročila naj bi bila ta, da ni bil potrjen motiv za to, da bi si Golob želel prestavitev datuma aretacije, saj da Sova po nobeni operativni akciji ne sklicuje novinarskih konferenc in torej tudi tedaj ni bilo v njenem interesu, da informacija o aretaciji pride v javnost. Spomnimo, Bobnar in Lindav naj bi med pričanjem navedla, da je Golob na prestavitev aretacije vplival, ker je na referendumih močno zmagala koalicija, tako naj si ne bi želel, da njihovo slavje zasenči odmevna aretacija.
Navedbe potrdil še Rezar
"Datum aretacije je bil vedno en sam, se ni spreminjal," je po seji navedel Rezar. Določen je bil na podlagi operativno taktičnih razlogov oziroma motivov in je bil usklajen s tujo obveščevalno agencijo. Motiv, ki naj bi ga navedla Bobnar in Lindav, pa je po Rezarjevih besedah nesmiseln. "Sova ne izvaja tiskovnih konferenc po izvedeni operaciji in s tajnim delom opazovanja komunikacijskih mrež nadaljuje tudi po sami operaciji, zato ta informacija na tisti dan nikakor ne bi dosegla medijev in je kot taka z vidika motiva ovržena," je dejal.
"Zaključek tega vmesnega poročila je, da predsednik vlade pravzaprav nikoli ni imel možnosti vplivati na operativno taktične detajle in s tem zamakniti termin izvedbe operacije," je sklenil in dodal, da "se danes pogovarjamo o dokazano lažnivih obtožbah Bobnar in Lindava".
