Zahtevo po vzpostavitvi ustreznih protokolov so poslali odločevalcem in drugim odgovornim za humano nacionalno zdravje in dostojno starost: Ministrstvu za zdravje RS, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, NIJZ, Zastopniku pacientovih pravic, Zvezi organizacij pacientov Slovenije, Zdravniški zbornici Slovenije in Varuhu človekovih pravic RS.
Želijo prednostno obravnavo
Skupina za samopomoč svojcem, zbolelih za demenco, ki deluje v Domu upokojencev Ptuj, na podlagi izkušenj svojcev zbolelih in zaposlenih v Domu ugotavlja, da zdravstvene ustanove nimajo izdelanih ustreznih protokolov obravnave oseb z diagnozo demenca. Zboleli za demenco bi nujno morali imeli prednost pri obravnavi (še posebej na urgenci, kadar je to mogoče), čakalno dobo na pregled je treba omejiti na najkrajše časovno obdobje, s čimer bi se izognili čakanju tudi po več ur.
Svojci na podlagi izkušenj ugotavljajo, da zdravstveno osebje ob sprejemu obolelega svojca z demenco ne dovoli prisotnosti spremljevalca ob bolniku v času, ko čaka na pregled. Večina takih bolnikov je v tujem okolju prestrašena, neorientirana, ne komunicira, ne zna izraziti lakote in žeje, ob sebi nimajo nikogar, ki bi jim zamenjal plenico, jih pokril, saj ne znajo povedati, da jim je hladno … Svojca oziroma spremljevalca pokličejo šele, ko zdravnik ugotovi, da z zbolelim za demenco ne more vzpostaviti stika.
Pravilnik ne dovoljuje spremstva zaposlenega iz doma upokojencev
Kadar so stanovalci iz doma upokojencev napoteni na specialistične preglede in obravnave v druge ustanove, kot so okulistične, kardiološke, nevrološke, kirurške, psihiatrične in druge ambulante/bolnišnice, se od doma upokojencev pričakuje, da je v spremstvu nekdo od osebja.
Domovi izvajajo storitve institucionalnega varstva skladno s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. V nobenem od predpisanih pravilnikov ni opredeljene storitve »spremstvo uporabnikov« k zdravniku ali drugemu izvajalcu zdravstvenega varstva. Te storitve torej dom upokojencev ne more izvajati, saj zanjo nima zagotovljenih sredstev, posledično niti kadra.
Nehumano: podatki le na PVC-zapestnici …
Zaželeno je, da spremstvo uporabnikom zagotovijo svojci, ki v večini primerov zaradi svojih obveznosti tega ne zmorejo, marsikdo tudi ni sposoben zagotoviti spremljevalca zaradi finančnih ali drugih razlogov.
Vse uporabnike, tudi tiste z diagnozo demenca, nepomične, težko pogovorljive …, ki jim svojci ne morejo nuditi spremstva, v domu identificirajo z osebnimi podatki na PVC-zapestnici in s priloženim premestitvenim listom, na katerem čim natančneje opišejo zdravstveno stanje oziroma vzrok premestitve stanovalcev ter priložijo izvide, ki jih imajo na voljo. Za osebe z demenco, ki so vezane na prevoz z reševalnim vozilom, je čakalna doba še daljša.
Naj se vzpostavijo ustrezni protokoli
Dejstvo je, da število oseb z demenco hitro narašča in da ti bolniki potrebujejo prilagojeno obravnavo. Oseba z demenco namreč ne more podati objektivne anamneze, ne znajde se v sebi neznanem okolju, med neznanimi ljudmi in velikokrat ne zna objektivno izraziti svojih potreb. »Od odločevalcev in vseh odgovornih za humano nacionalno zdravje in dostojno starost pričakujemo, da za obravnavo oseb z demenco v najkrajšem možnem času vzpostavijo ustrezne protokole, uredijo področje spremstva tako iz domačega okolja kot institucij, v specialističnih ambulantah, bolnišnicah in na urgenci pa zagotovijo usposobljen kader, ki bo vedel, kako pristopiti in obravnavati osebo z demenco,« so v svoji zahtevi zapisali podpisniki iz skupine za samopomoč svojcem, zbolelih za demenco.
