Vlada Roberta Goloba je na začetku julija potrdila predlog novega zakona o detektivski dejavnosti. V obravnavo v državni zbor ga je poslala po rednem postopku. Kot so takrat pojasnili na vladi, predlog zakona prinaša celovito ureditev dopustnih oblik dela detektivov, nadgrajuje ureditev strokovnega nadzora nad delom detektivov in detektivskih družb ter ureditev disciplinske odgovornosti detektivov. Spomnili so še, da je bil trenutno veljaven zakon sprejet leta 2011, pri čemer sodobna strokovna izhodišča zaradi kompleksnosti in obsežnosti sprememb in dopolnitev narekujejo sprejetje novega zakona.
Od takrat je bil predlog zakona deležen nekaterih pripomb, kljub temu ga je v začetku oktobra potrdila Komisija državnega sveta za državno ureditev. Kot je takrat pojasnil generalni direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić, ki je predlog zakona predstavil komisiji, so večji delež pripomb upoštevali. Predlog zakona je v državnem zboru včeraj dočakal drugo obravnavo. Notranji minister Boštjan Poklukar je v obrazložitvi predloga zakona poudaril, da ta prinaša »pomembne izboljšave, ki zagotavljajo večjo pravno varnost in jasnejšo regulacijo detektivskega poklica.« Novi zakon po njegovih besedah natančno določa, na katerih področjih lahko detektivi zakonito opravljajo svoje delo, kakšna so njihova pooblastila in katere vrste informacij lahko pridobivajo.
Konec detektivske dejavnosti, kot jo poznamo?
Medtem so se v javnosti oglasili nekateri deležniki, med njimi priznana detektivka in strokovnjakinja za varnostne strategije Bernarda Škrabar Damnjanović, ki je opozorila, da zakon prinaša spremembe, ki bi lahko pomenile »konec detektivske dejavnosti, kot jo poznamo že več kot 30 let.« Po njenih besedah bo nova zakonodaja uvedle omejitve, ki bodo »drastično spremenile način, kako detektivi opravljamo svoje delo, s čimer bomo izgubili možnost učinkovitega izvajanja naše dejavnosti.« Kot ključen problem je izpostavila omejitev osebne zaznave, ki predstavlja temelj detektivskega dela tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
»Naša dejavnost se v veliki meri opira na zbiranje informacij in opazovanje, še posebej pri odkrivanju delovnopravnih kršitev, kot so zlorabe bolniškega staleža, povračila potnih stroškov, zlorabe delovnega časa ter druge disciplinske kršitve.« Pojasnila je, da se v novem zakonu detektivom dinamično opazovanje postavlja pod izjemo, kar pomeni, da bo njihovo delo v praksi v večini omejeno zgolj na statično opazovanje, kar pa ne zadošča za »učinkovito detektivsko delo, kjer je potrebno ugotoviti celotno dejansko stanje.«
Izpostavila je še eno težavo, da namreč zakon v enem členu navaja, da detektiv po zaznani kršitvi preneha s svojim delom. A »detektiv ni odvetnik in v večini tudi ne pravnik, da bi sam lahko presodil, ali je neko dejanje kršitev ali ne, to se ugotavlja v nadaljnjem disciplinskem postopku,« je poudarila. »Prav tako pa velja pripomniti, da mora za učinkovitost nadaljnjega postopka detektiv zbrati več dokaznega gradiva, iz katerega so razvidne težje in/ali ponavljajoče se kršitve, kar pa mu ta dikcija lahko onemogoča.«
Premoženjska škoda v gospodarstvu
Škrabar Damnjanović je opozorila še, da osebne zaznave detektivov nikakor ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih izvaja policija, saj detektivi nimajo niti pristojnosti niti pooblastil, ki bi omogočale izvajanje tajnih preiskovalnih ukrepov, kot so prisluškovanje, GPS sledenje ali uporaba drugih tehničnih pripomočkov. Njihova dejavnost je namreč omejena zgolj na »opazovanje javno dostopnih krajev in oseb v javnem prostoru, brez poseganja v zasebnost.« Omejitev izvajanja dinamičnega opazovanja bo močno vplivala na kakovost njihovih preiskav, saj bodo naročniki ostali brez možnosti, da bi pridobili dokaze o kršitvah, kar bo nedvomno vodilo do velike premoženjske škode v gospodarstvu, je poudarila. Skratka, nova zakonodaja bi z vidika pravne negotovosti ogrozila sposobnost detektivov, da učinkovito ščitijo interese naročnikov v delovnopravnih postopkih, kjer je ravno osebna zaznava ključno dokazno sredstvo. Po besedah Škrabar Damnjanović, ki jo skrbi, da bodo detektivske storitve postale neučinkovite, delodajalci pa bodo izgubili možnosti, da se zaščitijo pred škodljivimi praksami, so namreč detektivi ključni pri preiskovanju zlorab delovnopravnih pravic, kot so zlorabe bolniškega staleža, zlorab delovnega časa, notranjih tatvinah ali kršitve konkurenčne klavzule.
Po njenem mnenju bo zakon v takšni obliki prinesel »nepopravljivo škodo za detektivsko panogo in pravno varnost v Sloveniji, obenem pa zmanjšal konkurenčnost slovenskih podjetij in onemogočil zaščito pred zlorabami delovnopravnih pravic.«
Usklajeno z Detektivsko zbornico Republike Slovenije
Kot je na drugi strani na včerajšnji obravnavi predloga v državnem zboru poudaril minister za notranje zadeve Poklukar, se bo z novim zakonom zagotovila preglednost in jasna delitev odgovornosti, obenem se bodo postavili temelji za profesionalno delovanje. Pojasnil je še, da so državnemu zboru posredovali tudi dopolnitev obrazložitve spornega 38. člena zakona, ki govori o osebni zaznavi. Po besedah Poklukarja so obrazložitev, ki jasneje ureja določbe, ki se nanašajo na pravico detektiva pri pridobivanju podatkov z osebno zaznavo, uskladili z Detektivsko zbornico Republike Slovenije.
Problematiko izvajanja osebne zaznave je izpostavil tudi poslanec SD Damijan Zrim, ki je sicer navedel, da bo poslanska skupina SD predlog podprla. Poudaril je, da je bilo v dopolnjeni obrazložitvi ena od ključnih sprememb pojasnilo, da se lahko detektiv izjemoma in za kratek čas premika za opazovano osebo, da bi med drugim ugotovil smer njenega gibanj in denimo vozilo, v katerega je vstopila. Po njegovih besedah to pojasnilo uvaja nejasnost glede obsega in trajanja takšnega dinamičnega premikanja, na kar da je opozorila že detektivska zbornica. Po ocenah detektivske zbornice to namreč sproža dvome o tem, kako dolgo in na kakšen način bi detektiv lahko izvajal tako zaznavo. Spomnil je še, da po navedbah detektivske zbornice detektivi v svoji 30-letni zgodovini niso zaznali kršitev zasebnosti posameznikov in da bi preveč restriktivna zakonodaja lahko ogrozila zakonito delovanje detektivske dejavnosti. Po besedah Zrima je to »še edina odprta dilema v sicer dobrem predlogu zakona,« ki jo je treba še razjasniti. Tretja obravnava predloga je sicer predvidena za november
