Lani so se izognili smrtni žrtvi, ko se jim je pred hiše zakotalil prehiter voznik. Ali mora res kdo umreti, preden se odgovorni zbudijo?
V 19 vrstnih hišah v Kraški ulici 2, dolga leta praznih, zadnja leta brbota od življenja. Med stanovalci so mlade družine z otroki, ki so hiše kupile prek nepremičninskih agencij, za nakup dobile bančna posojila in se nadejale mirnega življenja na Krasu. A vsakdanjik je vse prej kot miren.
Naselje vrstnih hiš v Kraški ulici 2 je namreč pred tablo, ki označuje naselje Divača, torej je ob državni, ne ob občinski cesti, in vsa prizadevanja, da bi država oziroma Direkcija za infrastrukturo dojela njihove težave, so kot krik vpijočega v puščavi.
Avgusta letos jih je direkcija po posredovanju predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Divača Milenka Malinoviča deloma uslišala in omejitev hitrosti z 90 znižala na 50 kilometrov na uro, kar pa prehitrih voznikov ne ustavi. Želijo si radar hitrosti, saj so prepričani, da bi le kazni upočasnile voznike.
Ne priznajo jim statusa naselja
»Dinamika prometa mimo našega naselja je takšna, da številni ljudje vozijo zelo hitro. Lani je eden povzročil prometno nesrečo, se zakotalil in z avtomobilom priletel na naše parkirišče. Če bi priletel minuto prej, bi poškodoval ali ubil otroka. Dinamiko prometa je treba urediti tako, da otrok ne bo ogrožala. Ko bo katera od mater, ki tu živijo, izgubila otroka, je ne bo potolažila nobena pravna formulacija, da težave ni bilo mogoče urediti. Ne nazadnje je dolžnost županje, da enako kakovostno poskrbi za bivanjske razmere vseh ljudi v občini,« poudarja Jonatan Vinkler, ki si je z družino dom v Divači ustvaril pred dobrim letom.
Še dve leti dlje se s težavami soočajo Ika Kropivšek in njena družina. »Zmeraj je nevarno, ko zapeljemo na glavno cesto. Za pomoč smo prosili tako Občino Divača kot Direkcijo za infrastrukturo, vendar ne pridemo daleč. Če bi tablo, ki označuje naselje Divača, premaknili tako, da bi zaobjela še naše naselje, bi težave reševali z občino, trenutno pa se moramo, ker je to državna cesta, za vsako stvar obrniti na Direkcijo za infrastrukturo. In kdo smo mi? Zanje samo ena alineja med mnogimi,« svoje grenke ugotovitve pove Ika Kropivšek.
Zakon o cestah, ki se ga oklepa Direkcija za infrastrukturo, stanovalcem, ki želijo tablo za naselje Divača premakniti tako, da bi zaobjel tudi naselje hiš v Kraški ulici 2, kar bi omogočilo še ukrepanje občinske redarske službe, v pojasnilo ponuja definicijo naselja in jih prepričuje, da njihovih 19 hiš ne predstavlja naselja.
»Naselje je pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti prek dovoznih poti, ulic, trgov, parkov in drugih javnih površin. Glede na definicijo naselja obravnavano območje ne predstavlja strnjenega dela naselja,« so v Direkciji za infrastrukturo, ki jo kot vršilka dolžnosti direktorja vodi Karmen Praprotnik, napisali tudi v odzivu na naše vprašanje.
Najprej čistilna naprava, potem krožišče
Divaška županja Alenka Štrucl Dovgan si je na zadnjih lokalnih volitvah izborila tretji mandat in ji stiske stanovalcev Kraške ulice 2 niso neznane. Načrtuje gradnjo krožišča – projekt je na njeni mizi že od leta 2021 in je dobil blagoslov Direkcije za infrastrukturo –, vendar bo gradnja na vrsti šele, ko bo občina postavila čistilno napravo. Denar zanjo pričakuje šele leta 2026.
»Že večkrat smo pozvali Direkcijo za infrastrukturo, naj prestavi tablo Divača na konec naselja in s tem samodejno omeji hitrost na 50 kilometrov na uro. Žal posluha za to ni. Nismo še odnehali, vztrajamo naprej,« pravi županja
Idejna zasnova za ureditev krožišča, ki bo zagotovo umirilo promet, je nared. Županja dodaja, da je idejno zasnovo poslala v pregled in odobritev Direkciji za infrastrukturo. »Zagotovo bo to rešilo težavo, ne bo pa se zgodilo z danes na jutri, saj v gradnjo krožišča nista vpleteni samo občina in Direkcija za infrastrukturo, ampak tudi podjetje Eles, ki bo moralo odstopiti ali prodati del svojega zemljišča.«
Z direkcije so na naše vprašanje o krožišču dodali, da so občino že večkrat pozvali, naj nadaljuje projekt ureditve štirikrakega enopasovnega krožnega križišča. Brez dogovorov s podjetjem Eles ne bo šlo. Anja Hreščak z Elesa pojasnjuje, da je del načrtovanega križišča projektiran čez njihovo zemljišče. Občini Divača so že novembra leta 2021 poslali svoje pogoje.
Želijo, da bi bilo krožišče zgrajeno tako, da bi omogočilo transport večjih, daljših in težjih tovorov za namene izvajanja dejavnosti družbe Eles. Obenem bi moralo prenesti obremenitve zaradi prevoza težjega tovora. Načrtovano krožišče se križa tudi z Elesovim zemeljskim optičnim kablom, pa z vodovodnim omrežjem in vodi elektrodistribucijskih podjetij.
»Občina bi morala biti proaktivna,« sklene Jonatan Vinkler. »Z direkcijo bi morala stopiti v stik, povedati, da obstaja problem, da želi hitro ukrepati, prestaviti tablo Divača in namestiti radar hitrosti, na dolgi rok pa prestaviti cesto in narediti krožišče. Kjer je volja, se zmeraj najde pot. Upam, da se bo koga dotaknila ta genialna Goethejeva misel.«
