Na volilnem kongresu pričakujejo med 300 in 400 članov in podpornikov stranke. Ob osrednjem govoru prvaka NSi Mateja Tonina bodo zbrane na kongresu nagovorili tudi vodja poslancev Janez Cigler Kralj, predsednik sveta stranke in poslanec Jernej Vrtovec, podpredsednica Vida Čadonič Špelič in državni svetnik Matej Slapar.
Pričakovati je tudi več pozdravnih nagovorov iz Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji na evropskem političnem parketu pripada NSi. Kongresa pa se bosta udeležila madžarski evropski poslanec Tizsa Péter Magyar in nemški evropski poslanec Sven Simon, ki bosta v pogovoru še pred začetkom kongresa skupaj s Toninom spregovorila o prihodnjih izzivih Evropske unije, migracijah, konkurenčnosti gospodarstva in zelenem prehodu.
Toninu po pričakovanju vnovični mandat za vodenje stranke, morda tudi na naslednje volitve
Osrednji del kongresa bo namenjen volitvam predsednika stranke, kjer pa presenečenj ni pričakovati. Tonin pri prizadevanjih za nov dveletni mandat namreč tudi tokrat ostaja brez izzivalca. Glavni tajnik NSi Robert Ilc v tem ne vidi posebnosti, saj da "se resne stranke o takšnih vprašanjih pogovorijo pred kongresom".
Tonin sicer od izvolitve v Evropski parlament stranko vodi iz Bruslja. Slednje je terjalo nekaj sprememb pri organizaciji vodenja NSi, a se to v življenju stranke ne pozna in se ta na kongres po vseh parametrih podaja v "relativno dobri kondiciji", je pred kongresom v izjavi za STA ocenil Ilc.
V NSi bodo na kongresu ob predsedniku stranke volili še člane izvršilnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, ne pa tudi podpredsednikov stranke in glavnega tajnika. Po statutu namreč dva podpredsednika in glavnega tajnika na predlog predsednika imenuje svet stranke, tretjega podpredsednika pa volijo člani stranke zunaj meja Slovenije.
V stranki napovedujejo, da bo tokratni kongres tudi že začetek kampanje za prihodnje državnozborske volitve.
Ali jih bo na volitve popeljal prav Tonin, pa ni še povsem jasno. Volilni kongres NSi je namreč vsako drugo leto. Naslednji bo torej sledil v letu 2026, ko bodo potekale naslednje parlamentarne volitve, če bodo te redne. Če bodo ob tem v NSi sledili praksi zadnjih let, ko se članstvo na kongresu zbere jeseni, bodo torej predsednika znova volili šele po naslednjih volitvah v DZ.
A kot je izpostavil Ilc, nimajo nikjer v statutu zapisano, kateri mesec mora potekati kongres. "Stranka bo leta 2026 zagotovo ocenila, kaj je najboljše. Če bo šlo vse normalno naprej, bo sobotna potrditev zagotovo že mandat za državnozborske volitve, ni pa nujno," je odgovoril na vprašanje, ali bodo z vnovično izvolitvijo Toninu tudi že podelili mandat, da stranko popelje na naslednje volitve.
Kongres tudi o gospodarskem in socialnem programu, Jeku 2 in politični atmosferi v Sloveniji
Poleg volilnega dela kongresa bodo torej na dnevnem redu tudi vsebinska izhodišča na nadaljnje delo stranke. Obravnavali in sprejeli bodo več kongresnih izjav.
V ospredju bo deseta obletnica strankinega gospodarskega programa, ki ga jo bodo obeležili s sprejemom resolucije oz. kongresne izjave pod geslom Odgovor za prihodnost. Obenem bodo tokrat izpostavili tudi socialne politike in s tem socialni program NSi z naslovom NSi za vsakega in za vse.
V luči prihajajočega referenduma o Jek 2 bodo s kongresno izjavo Jedrska energija za energetsko neodvisnost Slovenije predstavili stališče, ki ga bodo zastopali na posvetovalnem referendumu.
Nenazadnje pa se na kongresu ne bodo izognili niti aktualni politični situaciji v Sloveniji, pri čemer bodo svoje poglede strnili v kongresni izjavi Mi znamo bolje.
"Če bi imeli enostaven odgovor za preboj, bi verjetno že bili tam"
NSi bo torej na kongresu začrtala tudi izhodišča, s katerimi bo v naslednjih dveh letih poskušala nagovoriti volivce, da na naslednjih volitvah svoj glas namenijo njim.
Podpora NSi se sicer v anketah javnega mnenja zadnjih mesece giblje med slabimi štirimi in slabimi šesti odstotki vprašanih. O tem, kje NSi vidi možnost za preboj, Ilc odgovarja: "Če bi imeli enostaven odgovor, potem bi verjetno že bili tam."
Ocenjuje pa, da je možnosti veliko, zagotovo tudi v neopredeljenih in razočaranih volivcih, pa tudi tistih, ki se volitev ne udeležujejo. Za slednje se bodo bržkone borili skupaj z novimi političnimi strankami, ki se napovedujejo. "Vsako konkurenco, sopotnike, če hočete, ki se spravijo v politično delo, ki ni lahko, pozdravljamo," pravi Ilc. Obenem je zatrdil, da bodo v NSi nadaljevali svoje delo, saj so v 24 letih obstoja stranke šli že čez številne volitve in pri tem vedno imeli konkurente v tistem "bazenu, v katerem smo plavali". "Volivci pa bodo na koncu povedali, komu zaupajo," je dodal.
Zato ne vidi smisla, da bi se NSi usmerila zgolj v nagovarjanje točno določene skupine volivcev, saj da so skladno s temeljnim programom stranka za vse ljudi. Med njihovimi močnimi točkami pa je izpostavil gospodarstvo in zdravstvo, s sobotno predstavitvijo pa torej tudi socialne politike.
"Imamo jasno govorico. Gotovo smo v preteklosti naredili tudi kakšne napake, kdo jih pa ne. Ampak na svoji poti moramo vztrajati in prepričevati volivca za volivcem. Imamo dobro mrežo na terenu, imamo sicer počasno, a konstantno rast," je optimističen glavni tajnik NSi.
