Neslavni konec Adrie, nekoč ponosa Slovenije, je sprožil pravi cunami v letalskem potniškem prometu, a to ni za nas pomenilo nič dobrega. Brniku je potem velik udarec zadal covid, v zadnjem času pa je Slovenija na letalskem potniškem zemljevidu zdrsnila povsem na obrobje.
Na Brniku že z milijontim potnikom
Na Fraportu, ki upravlja letališče, so povedali, da promet sicer okreva, a veliko hitreje okreva v naši neposredni soseščini. »V vrhuncu letošnje poletne sezone je ljubljansko letališče s 25 letalskimi linijami povezovalo 22 rednih prevoznikov, bogata je bila tudi ponudba čarterskih letov. Od januarja do konca septembra 2024 smo našteli več kot 1.135.000 potnikov, kar predstavlja 17-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Milijontega potnika smo odpremili v začetku septembra. Pričakujemo, da bomo do konca leta našteli okoli 1,4 milijona potnikov. Tako bomo dosegli 92-odstotno obnovitev prometa izpred pandemije, glede na število potnikov in ob upoštevanju, da smo trajno izgubili funkcijo balkanskega vozlišča; na teh trgih so se medtem že vzpostavile neposredne povezave,« so pojasnili.
V zadnjih dveh letih so tako dodali osem novih destinacij, Atene, Helsinke, Skopje, Luksemburg, Prištino, Rigo, Københavnin Madrid, na linijah do pomembnih vozlišč pa so se frekvence letenja povečevale.
Na splošno naj bi šlo za pozitiven trend, še posebej če upoštevamo, da se številne redne letalske družbe še vedno soočajo s pomanjkanjem letal in posadk, kar v različnih stopnjah vpliva na promet in okrevanje povezljivosti na evropskih letališčih, vključno z ljubljanskim letališčem.
Bazen potnikov ni majhen
Pri vsem tem sicer izhodišče Letališča Jožeta Pučnika ni slabo. »Geografska lega, vrsta turizma, razpoložljivost mednarodnih in domačih letov, struktura letalskih prevoznikov in tržno povpraševanje oblikujejo skupno povezljivost države. Zato ni presenetljivo, da je skupna letalska povezljivost Slovenije v letu 2024 na enaki ravni, kot je bila leta 2019. Trgom, ki okrevajo najhitreje, je skupen množični turizem, to so Grčija, Islandija, Portugalska, Španija, tudi Hrvaška. Slovenija je na lestvici okrevanja povezljivosti skupaj s Švedsko, Češko, Avstrijo, Latvijo in Nemčijo med državami, ki morajo nadoknaditi še (dobro) četrtino,« dodajajo na Fraportu.
Gravitacijsko območje ljubljanskega letališča, kar pomeni, kakšen bazen potencialnih potnikov pokriva, po njihovih ocenah šteje 3,6 milijona ljudi. Pogosto se je letališče Ljubljana moralo zanesti tudi na sezonski čarterski promet, a ta zdaj predstavlja le deset odstotkov vsega potniškega prometa, v prihodnje naj bi tako tudi ostalo.
Sosedje delajo s polno paro
Kaj pa naši sosedje? S pridom so izkoristili težave slovenskega letalskega prometa in »vskočili« v nastalo vrzel, od katere imajo veliko korist še danes. Letališče Trst je na primer pred nekaj dnevi prav tako zabeležilo milijontega potnika, letošnje leto pa naj bi sklenili z 1,3 milijona prepeljanimi potniki. Skokovito rast števila potnikov pa pripisujejo odprtju baze Ryanaira.
Benetke so še »močnejše« letališče, ki nam je sorazmerno blizu, lani so našteli 11,3 milijona potnikov. S tega letališča imajo prek osem letalskih družb povezave do 231 destinacij v 38 državah, njihova najmočnejša neitalijanska destinacija pa je Pariz. Največ potnikov pri njih prepelje Ryanair.
Naši severni sosedje tudi ne mirujejo. Letališče Gradec je imelo lani 9655 letov in so prepeljali 733.146 potnikov. Celovec je lani število potnikov povečal za kar 85 odstotkov na 153.500, glavna prevoznika s tega letališča pa sta Ryanair in Austrian Airlines. Veliko Slovencev leti tudi z Dunaja, ki pa je za vsa naša okoliška letališča za nekaj številk prevelik tekmec.
Zagreb je v marsičem prevzel vlogo Ljubljane, zdaj na leto prepelje do štiri milijone potnikov, samo letos že skoraj tri milijone, veliko med njimi je Slovencev. Vedno znova pa dodajajo različne destinacije, teh je zdaj 66. Med letalskimi družbami najdemo med drugimi Ryanair, Turkish, KLM, Qatar ali Lufthanso.
Ali to le nemočno opazujemo?
Na ministrstvu za infrastrukturo navajajo, da tudi številke govorijo, da razmere pri nas niso rožnate. Leta 2019 je bilo potnikom na Letališču Jožeta Pučnika na voljo 231 letov, leta 2024 pa 155: »Leta 2019 so imeli za 49 odstotkov boljšo frekvenco letov. To pomeni bistveno poslabšano izbiro za potnike. In tudi napovedi za prihodnost niso najboljše, predvsem zaradi odpovedi nekaterih že uveljavljenih prevoznikov pričakujemo upad števila letov in potnikov med novembrom in marcem.«
Tudi sicer navajajo, da je bilo okrevanje letalske povezljivosti, po analizi združenja letališč ACI, v Sloveniji med najslabšimi v EU, padec je znašal 29 odstotkov. »S tem smo po letalski povezljivosti na 30. mestu med 32 državami, tik pred Monakom in Slovaško. Še posebej slaba je neposredna povezljivost, ki pomeni možnost potnikov za potovanje brez prestopanja, kjer je Slovenija na absolutno zadnjem, 32. mestu,« dodajajo na ministrstvu.
Potniki odhajajo in prihajajo
Če je geografska lega Slovenije in z njo Brnika na eni strani prednost, je lahko tudi »prekletstvo«. Odliv potnikov na tuja letališča je sicer povsem običajen pojav, obstajal je tudi v časih, ko je še obstajal domači prevoznik. »Smo na območju, kjer je konkurenca tesno strnjena, v radiju 250 kilometrov je kar pet letališč. Zato na ljubljanskem letališču beležimo tudi priliv tujih potnikov, avstrijskih, italijanskih in hrvaških.«
Vsako letališče ima svoje značilnosti, zato po njihovem mnenju primerjava zgolj po številu potnikov ne daje realne slike. »Ljubljansko letališčenima zaledja množičnega turizma in zdomskega prometa, kot na primer Benetke, Dunaj in Zagreb, ki beležijo večje število potnikov, a z lansko nižjo rastjo potniškega prometa kot mi. Po javno dostopnih podatkih o prometu v obdobju od januarja do avgusta je ljubljansko letališče po številu potnikov pred Trstom, Gradcem in Celovcem,« še navajajo na Fraportu.
Letalske družbe vodi dobiček
Letalske družbe se za vzpostavitev novih prog odločajo predvsem na podlagi ocene dobičkonosnosti. Ko sta na upad letalske povezljivosti vplivala tako pandemija kot propad Adrie, se je evropski letalski trg dodatno skrčil, zato ga danes večinoma obvladuje le nekaj večjih letalskih družb oziroma združenj letalskih prevoznikov. »Ti pa lažje in raje vzpostavljajo proge na trgih, ki jih dobro poznajo. Ker v Sloveniji nima baze niti en letalski prevoznik in je letala iz tujih baz zelo enostavno preusmeriti na druge, dobičkonosnejše proge, to zagotovo vpliva na stabilnost letalske povezljivosti Slovenije.«
O novem nacionalnem letalskem prevozniku pa je v zadnjem času vse potihnilo, čeprav je jasno, da je skoraj nujen za vsaj srednjeročno izboljšanje letalske konkurenčnosti naše države. Tako si država vseeno prizadeva, da bi dobili nacionalnega letalskega prevoznika z domačo bazo na Letališču Jožeta Pučnika. »Kot najprimernejši način ocenjujemo sodelovanje med Slovenijo in strateškim partnerjem, najraje uveljavljenim prevoznikom z ustrezno, učinkovito in okoljsko sprejemljivo regionalno floto letal ter vzpostavljenimi komercialnimi mehanizmi za uspešno poslovanje. Ali pa da bi obstoječega prevoznika prepričali, da bi na letališču na Brniku vzpostavil bazo in z manjšo floto regionalnih letal vzdrževal povezave s trgi strateškega pomena.« A za zdaj pri tem še niso uspeli prepričati nikogar.
