Bobo

Gre za korak v smeri večje transparentnosti političnih kampanj, saj bo moral biti vsak politični oglas izrecno označen kot tak, vsebovati pa bo moral tudi podatke o naročniku in ceni oglasa.

Uredba prinaša skupna pravila za vse države članice Evropske unije in želi omejiti prikrito politično oglaševanje, zlorabe osebnih podatkov ter vplive iz tretjih držav. Po novem mora biti vsak politični oglas jasno označen kot političen, vsebovati pa mora tudi podatke o naročniku oz. sponzorju, višini porabe in morebitni uporabi ciljanja. Državljani bodo tako lahko lažje prepoznali, kdo stoji za posameznim sporočilom in komu je to namenjeno.

Škandal v Bruslju

Orbanovi vohuni in skrivnostna srečanja v bruseljskem parku

Za politične stranke, kandidate, interesne skupine in agencije to pomeni nove obveznosti. Vsak oglas bo moral imeti vidno oznako "politični oglas", navedenega naročnika in kontaktne podatke, pa tudi pojasnilo, ali je bila pri prikazu uporabljena kakršna koli oblika ciljanja - denimo po starosti, spolu ali lokaciji. Prepovedano je uporabljati občutljive osebne podatke, kot so politično prepričanje, vera ali zdravstveno stanje.

Pri objavi bodo morale biti izpolnjene tudi druge obveznosti v zvezi s preglednostjo, na primer za katero politično kampanjo (za volitve, referendum ali zakonodajni postopek) se nanaša, v politični oglas bo treba vključiti tudi tako imenovano obvestilo o preglednosti (v obliki spletnega naslova ali QR kode), preko katere bo med drugim razvidno tudi, koliko oglas stane.

Nova pravila zadevajo tudi spletne platforme in medije, ki morajo zagotoviti, da so politični oglasi ustrezno označeni, in omogočiti uporabnikom, da poročajo o morebitnih kršitvah. Poleg tega bodo morali ponudniki oglasnih storitev hraniti podatke o naročilih in stroških ter jih na zahtevo predložiti nadzornim organom.

Uredba uvaja tudi evropsko odložišče političnih oglasov, kjer bodo zbrani osnovni podatki o vseh političnih oglasih, objavljenih v državah članicah. Evropska komisija bo tako imela boljši pregled nad dogajanjem v digitalnem prostoru, državljani pa bodo lahko preverjali, kdo in kako financira politične kampanje. To odložišče bo vzpostavljeno predvidoma leta 2026.

Tokrat na regionalni ravni

Kmalu novo testiranje SI-Alarma. Znano, kaj je bilo narobe prvič

Prav tako bodo v skladu z določili uredbe na portalu Evropske komisije objavljali datume razpisanih volitev in referendumov. Tri mesece pred volitvami ali referendumom pa ponudniki storitev političnega oglaševanja ne bodo smeli zagotavljati oglaševalskih storitev sponzorjem iz tretjih držav.

Na podlagi uredbe morajo države članice določiti organe, ki bodo pristojni za nadzor nad njenim izvajanjem, in sankcije za kršitev določb uredbe. Akti o implementaciji uredbe pa so v večini članic, tudi v Sloveniji, še v pripravi.

V Sloveniji je nadzorni organ za spremljanje uporabe uredbe v zvezi z ciljanjem in prikazovanjem oglasov pri spletnem političnem oglaševanju Informacijski pooblaščenec. Uredba zahteva tudi, da morajo države imenovati pristojne organe za nadzorovanje skladnosti ponudnikov posredniških storitev in predvideva, da je eden od pristojnih nadzornikov tudi koordinator digitalnih storitev. To vlogo ima v Sloveniji Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, ki bo tako eden od nadzornih organov. Z vidika pristojnosti za nadzor v zvezi s preostalimi oblikami oglaševanja v različnih medijih pa prideta predvidoma v poštev tudi inšpektorat za kulturo in medije ter inšpektorat za notranje zadeve, navajajo na ministrstvu za javno upravo.