"Čeprav se z njo ne strinjamo, bomo odločbo agencije spoštovali," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor in soustanovitelj SunContracta Gregor Novak. Dodal je, da dodatnega stroška - v višini 30 evrov brez DDV mesečno - strankam še niso zaračunali, tako da jim ga ne bo treba vračati, kar zahteva agencija.
Strošek nastaja, ko morajo dobavitelji zagotavljati elektriko v obdobjih, ko lastniki samooskrbnih sončnih elektrarn elektriko prevzemajo iz omrežja, saj so cene na trgu takrat višje kot v obdobjih, ko sončne elektrarne elektriko proizvajajo in jo, koliko je odjemalec sproti ne porabi, oddajajo v omrežje. Lastniki sončnih elektrarn, vključeni v shemo neto meritev (net metering), imajo pravico, da na letni ravni toliko energije, kot je oddajo v omrežje, iz omrežja tudi prevzamejo ne glede na trenutne tržne cene. Razliko v ceni morajo od 1. februarja letos kriti dobavitelji sami. Takrat so bile samooskrbne elektrarne uvrščene v merjeni odjem, tako da se za vsakega dobavitelja na 15 minut ugotavlja, ali je prodal preveč ali premalo energije, odstopanje pa se dobaviteljem obračuna.
Po njegovih besedah bodo imeli dobavitelji, ki so vključeni v Energetsko zbornico Slovenije, zaradi tega letos skupno 18 milijonov evrov stroškov. Ob okoli 50.000 tovrstnih odjemalcih to pomeni mesečno 30 evrov na odjemalca. Novak trdi, da se potrebne energije ne da vnaprej zakupiti. "Ministrstvo javno pravi, da imamo napačen poslovni model, da tega nismo zakupili. Če zna minister to zakupiti, mu dam Nobelovo nagrado. Tega se ne da zakupiti," je poudaril.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so konec avgusta za spletni portal Žurnal24 povedali, da so se zavedali, da bo, ko se bo količina električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn povečevala, prihajalo do cenovnih razlik, kar da bi morali dobavitelji predvideti in pri svojih poslovnih modelih tudi upoštevati.
Kot je dejal Novak, so ministrstvo so pozvali k pripravi sistemske rešitve, a odgovora ni bilo. Kratkoročno rešitev vidi v tem, da bi te stroške krila država, dolgoročno pa v tem, da bi se za vse s samooskrbnimi sončnimi elektrarnami uvedlo sistem, kot velja po novem, ko ni več sheme neto meritev, torej se oddana in prejeta energija obračunava sproti, investicije v te elektrarne pa spodbuja na drug način, npr. s podporo postavitvi baterijskih hranilnikov. Se pa Novak zaveda, da se pridobljeno pravico (net metering) težko naknadno odvzame.
Po njegovih besedah podjetje stroškov ne bi moglo kriti, tudi če bi "zaplenilo" viške energije, ki jo ustvarjajo stranke (kar da počnejo drugi odjemalci), in jim ne bi več omogočali, da jih namenijo katerim drugim odjemalcem na drugih lokacijah. To možnost pri SunContractu ohranjajo, je poudaril Novak.
Da bi bil strošek z zagotavljanjem elektrike nižji, SunContract odjemalcem ponuja upravljanje njihove sončne elektrarne in tudi odjema s pametnimi rešitvami. Z optimiziranjem delovanja elektrarne in odjema v obdobjih manj obremenjenega omrežja bo nižji tudi strošek omrežnine, posebej če imajo lastniki elektrarne tudi baterijski hranilnik. V SunContractu trdijo, da lahko s pametnim upravljanjem izničijo povišanje stroška za omrežnino, ki bo z novim sistemom za tipičnega lastnika sončne elektrarne s toplotno črpalko po njihovih izračunih letno višji za 180 do 200 evrov (z vključeno oprostitvijo plačila prispevka za obnovljive vire).
V SunContractu sicer pozdravljajo usmeritev ministrstva, ki po novem nudi subvencije tudi za postavitev baterijskih hranilnikov. Kot je dejal direktor prodaje v podjetju Jernej Škoflek, se da s hranilinikom učinkovito "porezati" vrhunce porabe oz. energijo v obdobju drage energije in omrežnine zagotoviti iz hranilnika. S subvencijami za hranilnike je postavitev sončne elektrarne, kljub temu da ni več sheme neto meritev in da velja nov sistem obračuna omrežnine, približno enako privlačna, kot je bila prej, da se torej investicija povrne v sedmih do osmih letih, je povedal.
