Letos je javnost pretreslo že več primerov femicida. Kljub obstoječim ukrepom in opozorilom strokovnjakov so ženske še vedno najranljivejše v trenutkih, ko želijo zapustiti nasilno zvezo. Kako lahko kot družba učinkoviteje preprečimo te tragedije?
Statistika femicida v Sloveniji
Podatki iz zadnjih let razkrivajo grozljive vzorce nasilja nad ženskami v Sloveniji. V povprečju več kot polovico umorov žensk zagrešijo njihovi partnerji. Lani je bilo v Sloveniji več kot šest primerov femicida, letos pa so številke še vedno visoke, kar vzbuja skrb. V primerih femicida se pogosto izkaže, da so bile žrtve pred tragičnim dogodkom že dalj časa izpostavljene nasilju, bodisi fizičnemu bodisi psihičnemu. Po poročilu policije je vsako leto prijavljenih na tisoče primerov družinskega nasilja, veliko žrtev pa prijave niti ne poda ali se zatečejo po pomoč šele v skrajnih trenutkih.
Tudi letos Slovenijo pretresajo odmevni primeri femicida. Aprila je mož ženo zvabil na kraj, kjer jo je z nožem čakala in umorila ljubica. Štirje otroci so tako ostali brez mame, najmlajši sin je star dve leti. Sredi avgusta je moški v Ivančni Gorici ubil svojo partnerico, julija letos pa se je podoben uboj zgodil v Ljubljani. Zadnji grozljiv primer se je zgodil sredi septembra v Slovenj Gradcu, ko je tridesetletnik ustrelil najprej partnerico, nato pa še sebe.
Strokovnjaki poudarjajo, da ti primeri niso osamljeni in da se femicid pogosto dogaja v kontekstu dolgotrajnega nasilja, ki ga žrtve skrivajo iz strahu ali sramu. Društva za pomoč žrtvam nasilja opozarjajo, da morajo biti institucije bolj odzivne in sodelovati pri zaščiti žensk že ob prvih znakih nasilja.
Zakaj se to dogaja?
Glavni dejavnik femicida v Sloveniji je intimnopartnersko nasilje, ki pogosto sega preko fizičnih poškodb in vključuje tudi čustveno zlorabo, nadzor in grožnje. Strokovnjaki poudarjajo, da so ženske, ki se odločijo zapustiti nasilno zvezo, v tem trenutku najbolj ranljive. Umik iz takšnega odnosa za nasilnega partnerja pogosto pomeni izgubo nadzora, kar lahko sproži usodne reakcije. Pogosto so grožnje prisotne že dolgo časa pred usodnim dejanjem, vendar jih žrtve ali okolica ne jemljejo dovolj resno.
Pomembno je tudi opozoriti na vpliv družbenih norm in stereotipov, ki še vedno prevečkrat opravičujejo ali relativizirajo nasilje nad ženskami. Nekateri agresorji svoje dejanje dojemajo kot sredstvo ohranjanja moči in nadzora nad partnerico, kar kaže na globoko zakoreninjene patriarhalne vzorce v naši družbi. Poleg tega so ženske v teh situacijah pogosto ekonomsko odvisne od partnerjev, kar otežuje odločitev o odhodu.
Preprečevanje femicida: kje smo in kaj lahko storimo?
Policija in druge pristojne institucije v Sloveniji v zadnjih letih uvajajo različne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami. Lani so sprejeli dodatne preventivne ukrepe, ki vključujejo hitrejše intervencije ob prijavah nasilja in večjo zaščito žrtev. V praksi pa se pogosto izkaže, da te rešitve niso dovolj učinkovite, saj nekatere žrtve femicida niso bile deležne ustrezne zaščite pravočasno.
Eden izmed pomembnih korakov v preprečevanju femicida je ozaveščanje o tem, kaj nasilje nad ženskami dejansko pomeni in kako ga prepoznati že v zgodnjih fazah. Društva, kot sta Društvo SOS in Društvo Ženska svetovalnica, že dolga leta izvajajo programe za podporo žrtvam nasilja, vendar opozarjajo, da brez sistemskih sprememb in večje družbene občutljivosti femicida ne bo mogoče v celoti preprečiti.
Vključitev izobraževalnih programov, ki mladim že v zgodnjih letih privzgojijo vrednote enakopravnosti in spoštovanja, je ključna. Prav tako je pomembno, da se država odzove z učinkovitejšimi zakonodajnimi ukrepi, ki bi preprečili stik nasilnežev z žrtvami po prijavah nasilja. Na tem področju je še vedno veliko pomanjkljivosti, saj se pogosto dogaja, da žrtve nimajo dovolj pravne zaščite, medtem ko so nasilni partnerji še vedno na prostosti.
Kako naprej?
Preprečevanje femicida zahteva celovit pristop, ki vključuje tako zakonodajne spremembe kot večjo družbeno zavzetost. V Sloveniji se že izvajajo številni preventivni programi in ukrepi, a rezultati kažejo, da moramo narediti še več. Pomemben korak je izboljšanje sodelovanja med policijo, socialnimi službami in nevladnimi organizacijami, da bi lahko že ob prvih znakih nasilja zagotovili ustrezno zaščito žrtvam.
Prav tako je treba nujno krepiti ozaveščenost o tem, kako nevarno je lahko intimnopartnersko nasilje. Javnost mora prepoznati in razumeti, da femicid ni osebna tragedija, temveč sistemski problem, ki ga moramo obravnavati s celovito strategijo.
