Socialni demokrati se v soboto v širši zasedbi podajajo na klavzuro, kjer bodo za zaprtimi vrati analizirali junijske evropske volitve, prečesali aktualno finančno-materialno poslovanje stranke in se pogovorili o političnih usmeritvah do naslednjih splošnih volitev. Druga največja koalicijska stranka, ki v državnem zboru združuje sedem poslancev, predseduje pa ji gospodarski minister Matjaž Han, si je do konca koledarskega leta za cilj postavila ureditev finančnega stanja. V blagajni se je nabralo vsaj za 1,8 milijona evrov dolga, kar SD postavlja na prvo mesto po zadolženosti med parlamentarnimi strankami. V takšnih okoliščinah je očitno neizbežna prodaja nekdanje centrale na Levstikovi, ocenjujejo številni vplivni viri v stranki.
Nemec: Članom je mar za stranko
Začetek leta je bil za SD zelo stresen, saj je stranko močno obremenjevala afera s spornim nakupom stavbe na Litijski, ki jo je vodilo ministrstvo za pravosodje pod taktirko nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan. Čeprav je bila udarna favoritinja SD za ministrski položaj po volitvah 2022 Andreja Katič, je imenovanje Dominike Švarc Pipan na čelo ministrstva tako rekoč izsilil premier Robert Golob. Na koncu je afera umazala ime stranke in ob kritičnem zdrsu v anketah javnega mnenja sprožila vrsto kadrovskih premikov. Z mesta glavnega tajnika se je poslovil Klemen Žibert, ki ostaja član SD in pomaga z nasveti, če ga kdo vpraša, na volilnem kongresu pa je predsednico Tanjo Fajon zamenjal Matjaž Han, ki se je v bitko za šefa stranke odpravil šele dan pred glasovanjem, da bi preprečil zmago Milana Brgleza. To je mnoge vznejevoljilo do te mere, da se je ob močni polarizaciji govorilo o razdoru v stranki, ki bi lahko zapečatil usodo nekdaj vodilne politične sile.
Več vidnih predstavnikov stranke skoraj pol leta kasneje poudarja, da se je SD po spomladanskem kongresu vendarle uspela stabilizirati, kar kaže tudi izboljšana javnomnenjska podpora. Notranjih sporov v zadnjih mesecih ni bilo, člane pa najbolj zanima, kako se bo razpletla finančna sanacija stranke. »Tako kot večina članov tudi sam nisem pričakoval, da se bo s kongresom čez noč vse postavilo na svoje mesto in bodo negativne posledice dogajanja z začetka leta nemudoma odpravljene. Je pa aprilski kongres konsolidiral stranko do te mere, da se je bila sposobna enotneje ter bolj povezano soočiti z nastalo situacijo. Ta kongres je morebiti bolj kot katerikoli poprej izkazal, da je članom mar za stranko, za naše vrednote, da so pripravljeni prevzeti odgovornost in pomagati stranki v težki situaciji,« ocenjuje Matjaž Nemec, edini evropski poslanec iz vrst SD in eden od štirih podpredsednikov stranke.
»Večkrat bi morali udariti po mizi«
Čeprav je bilo ob robu aprilskega kongresa veliko dvomov, ali lahko Han v vlogi novega predsednika okrepi stranko, mu številni člani priznavajo, da je z angažmajem in vloženo energijo prijetno presenetil. Slišati je, da si predsednik vzame veliko časa za ukvarjanje s članstvom na terenu, da izraža jasno željo po enotnosti znotraj stranke in nima težav pri prevzemanju odgovornosti. Ker ni zamerljiv človek, je znal omehčati notranjo opozicijo, ki je na kongresu nasprotovala njegovemu imenovanju za šefa stranke. »Predsednik Han je skupaj z ostalim vodstvom stranke opravil veliko, morda najtežjo nalogo – v stranko je vpeljal procese povezovanja, kar se kaže v številnih terenskih aktivnostih. Han je politik terena in to je naša stranka po težkem obdobju najbolj potrebovala. Da se pričnemo več pogovarjati in graditi tisto, kar je bilo najbolj načeto med našim članstvom – zaupanje. Stranka je potrebovala boljšo operativo, več komunikacije med vodstvom in članstvom, predvsem pa umirjenost in preudarnost. Pri predsedniku najbolj cenim njegovo preudarnost, delo na terenu in sposobnost najti pot tudi iz najtežjih situacij,« je izpostavil Nemec.
Ko gre za politično vsebino, naši sogovorniki iz SD menijo, da bi morala stranka na klavzuri začrtati jasen okvir, v katero smer bo zavila pred prihodnjimi volitvami. Prav tako je aktualno vprašanje, kako se bo do konca mandata postavila znotraj vladne koalicije. Članstvo naj bi pogrešalo predvsem večje zavzemanje za krepitev socialdemokratskih politik in srednjega razreda, obenem pa nekateri menijo, da bi morala SD intenzivneje opozarjati na napake Gibanja Svoboda, ki da zavirajo celoten levosredinski politični pol. »Še vedno je čas, da glasneje opozorimo nase. Kakšno stvar bi morali izsiliti in večkrat udariti po mizi. Bolj bi lahko izostrili naš položaj v koaliciji, da bi imeli pred volitvami večje možnosti za preboj,« pravi eden od sogovornikov, ki ne želi biti imenovan. V SD denimo zagovarjajo uvedbo davka na nepremičnine, ki bo po napovedih predsednika vlade zaživel šele po volitvah, o spremembi časovnice pa Golob sploh ni obvestil koalicijskih partnerjev. Tudi glede napovedanih davčnih sprememb, ki zadevajo predvsem normirane samostojne podjetnike, SD ni na isti valovni dolžini s Svobodo. Kljub vsemu pa skorajda ni možnosti, da bi SD predčasno odkorakala iz koalicije, prevladuje notranja ocena, saj bi s tem tvegali izdatno izgubo podpore med članstvom.
Vendarle več premoženja kot dolgov
V SD se bodo na klavzuri seznanili tudi s finančnimi razmerami, ki zaradi visokega dolga onemogočajo optimalen razvoj stranke. Čeprav so mnogi čustveno navezani na strankarske prostore v vili na Levstikovi, so se najbolj izpostavljeni člani SD očitno sprijaznili z dejstvom, da bodo morali za odpravo dolga prodati nekdanji domicil. »Na klavzuri bo treba preigrati vse scenarije. Marsikdo bi se želel izogniti prodaji Levstikove, a ker so številke neizprosne, druge možnosti zelo verjetno ni. Še dobro, da ima stranka vendarle več premoženja kot dolgov,« je slišati v neformalnih pogovorih. Stranka je sicer že pred meseci objavila oglas za prodajo vile, ki pa je nedavno zaradi poteka pogodbe izginil s spletne strani največjega slovenskega nepremičninskega portala. Ob tem dodajmo, da se s financami stranke v navezi s predsednikom Hanom ukvarja predvsem glavna tajnica Živa Živković, nadzorni odbor pa je pripravil pregled ekonomskega stanja v zadnjem desetletju.
SD prodaja stavbo na Levstikovi za 2,2 milijona evrov, obenem pa bo moral novi lastnik vložiti več 100 tisoč evrov za njeno temeljito obnovo. Po neuradnih informacijah se stranka pogovarja s potencialnimi kupci, a končnega dogovora o sklenitvi posla še ni. V SD prav tako ne želijo, da bi prodaja potekala na očeh javnosti, saj naj bi to od zanimanja za nakup odvrnilo marsikaterega kupca, neuradno pa nekateri niso pripravljeni plačati tako visoke cene za nakup stavbe. Zaradi racionalizacije poslovanja v SD preigravajo tudi možnosti o vrnitvi dela prostorov, ki jih za svoje delovanje za dobrih 13.000 evrov na mesec najemajo na Nazorjevi ulici v centru Ljubljane. Stranka je v novi stavbi za petletno obdobje najela prostore v pritličju in prvem nadstropju, po besedah sogovornikov pa je najemnina glede na finančno stanje SD previsoka. Da se stranka drži varčevalnih ukrepov, se je pokazalo tudi pred junijskimi evropskimi volitvami, ko ni postavila niti enega jumbo plakata. Za celotno kampanjo so v stranki porabili 42.000 evrov, kar je okoli 30.000 evrov manj kot pred petimi leti.
Matjaž Han pravi, da je pol leta po kongresu relativno zadovoljen z dosedanjo konsolidacijo stranke in da dobre odzive dobiva tudi na terenu. »Vem, da članstvo pričakuje hitre rezultate, toda v politiki sem tako dolgo, da se zavedam, da se počasi pride do končnega uspeha. Vemo, po katerih poteh moramo hoditi, da uredimo finance, uresničimo program in navsezadnje odgovorimo na realne potrebe, ki nas včasih silijo, da pogledamo zunaj postavljenih okvirov. V zadnjih mesecih smo zmanjšali stroške poslovanja stranke, kolikor je bilo mogoče. Če nam uspe prodati še vilo na Levstikovi, bomo brez težav sanirali stranko. Od tega ne bežim. Najprej moramo poravnati vse obveznosti, da bomo lahko stopili pred državljane in pokazali, da znamo upravljati stranko. V življenju je vedno tako, da lahko porabiš toliko, kolikor imaš na razpolago. Nič drugače ni v politiki,« se je za Večer odzval Han.
