Območje nekdanje tovarne Argo je v lasti izolske občine in Slovenskega državnega holdinga (SDH) oziroma njegovega projektnega podjetja Argolina, ki ga zastopa Žiga Pfeifer in v katerem je SDH edini družbenik. Naloga SDH je, da – kot piše na spletni strani – odgovorno, skrbno in gospodarno upravlja kapitalske naložbe države. Med temi kapitalskimi naložbami je tudi območje Arga, kjer ima SDH prek podjetja Argolina v lasti 20.106 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča in že 20 let dolge načrte o turistični stanovanjski gradnji.
Podjetje Argolina svojih turističnih stanovanjskih načrtov zaradi nasprotovanja Izolank in Izolanov ne more uresničiti že dve desetletji, zdaj pa s pogovori in pogajanji z občino lovi zadnji vlak. Območje tudi prodaja, trenutna cena je 8,860.000 evrov, obenem pa išče načine, kako bi stanovanjsko gradnjo v Argu vnesla v občinske prostorske načrte. Ker Izola svoj občinski prostorski načrt (OPN), v katerem načeloma ne bi smelo biti stanovanj v Argu, še ni sprejela, so možnosti, da bi podjetje Argolina zaslužilo s prodajo kvadratnih metrov ob izolskem morju, še vedno žive in otipljive.
»V dolgoročni najem in po dostopni najemnini«
Konec avgusta sta SDH in D.S.U. – družba za svetovanje in upravljanje, v kateri je edini družbenik Republika Slovenija – podpisali tako imenovano Pogodbo o izčlenitvi s prevzemom, po kateri bo 30. septembra SDH celotno svojo nepremičninsko dejavnost, tudi stoodstotni kapitalski delež v podjetju Argolina, prenesel na D.S.U. in bo ta prek Argoline postala posredni lastnik zemljišč v Izoli.
Prenos nepremičninskih dejavnosti se dogaja skladno z Odlokom o strategiji upravljanja naložb države, po kateri bo D.S.U. prevzete nepremičnine oziroma denar od njihove prodaje večinoma namenila za gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj, kar je nova strateška usmeritev D.S.U. Skladno s to strategijo SDH še vedno preverja možnost izgradnje stanovanj na območju Arga. Pravzaprav dostopnih javnih najemnih stanovanj, kot zdaj pravijo svojim stanovanjskim načrtom. Žiga Pfeifer, direktor podjetja Argolina, je o teh spremembah obvestil izolsko občinsko vodstvo in jih povabil na sestanek.
»Na sestanku 16. septembra 2024 bo s strani predstavnikov Argoline in SDH predstavljena Strategija ter osnutek idejne zasnove umestitve večstanovanjskih stavb na zemljišča v lasti Argoline, ki bi se v nadaljevanju skladno s Strategijo lahko oddajale v dolgoročni najem po dostopni najemnini. Ker obstoječi prostorski akti ne omogočajo takšne gradnje, bi bilo treba še v okviru aktualne spremembe OPN omogočiti izhodišča za takšno gradnjo,« je svoje pismo in vabilo na sestanek zaključil Žiga Pfeifer. Ponedeljkovega srečanja ne nazadnje ni bilo. Odpadlo je zaradi bolezni nekaj povabljenih. Kdaj bo naslednje srečanje, še ni znano.
Kaj se dogaja z OPN?
Izolskemu županu Milanu Bogatiču so novinarji Primorskih novic že poslali nekaj vprašanj, odgovore naj bi prejeli do konca tedna. Povprašali so, kakšno je mnenje župana glede umestitve stanovanj na območje nekdanje tovarne Argo, pa tudi kdaj bo občina izpeljala javno razgrnitev predloga OPN in ali ne zavlačuje z javno razgrnitvijo, ker nanjo pritiska kapital, ki bi rad gradil na območju Arga.
Medtem ko čakamo na odgovore, se spomnimo, da je julija letos župan Bogatič v intervjuju za Primorske novice glede usode degradiranih izolskih območij povedal: »Novi OPN bo določil, kaj se bo lahko umestilo v ta območja. Lahko pa brez zadržkov povem, da so idejne zasnove za nekatere posege v ta območja že pripravljene, da so nam bile predstavljene in da bo šlo finančno za velika vlaganja, da so investitorji pripravljeni prispevati svoj delež tudi v korist lokalne skupnosti v obliki javno-zasebnega partnerstva.«
Kot je znano, je izolski občinski svet pod vodstvom prejšnjega župana Danila Markočiča že sprejel OPN in ta je dovoljeval stanovanjsko gradnjo na območju Arga. Nato je sledil referendum, na katerem so Izolani zavrnili stanovanjsko gradnjo ob morju. Prišle so nove lokalne volitve, izvoljen je bil nov župan, OPN pa je šel na »servis«, saj so ga začeli usklajevati z referendumskimi zahtevami.
Prestal je usklajevanja s civilno iniciativo in kmeti, prestal marčevske javne delavnice z občani, na katerih je občinsko vodstvo znova slišalo, da gradnja stanovanj na območju Arga ni sprejemljiva. Izolani ne verjamejo, da bodo nova stanovanja v Argu »dostopna javna najemna stanovanja«, ki bodo celo namenjena Izolanom. Bolj jim je blizu razmišljanje, da bi bil stanovanjski kompromis na območju Arga politična usluga izolskega Gibanja Svoboda »velikim bratom in sestram« v Ljubljani, ki si želijo pogled na morje. Če bi namreč država res želela graditi dostopna javna najemna stanovanja, bi SDH zemljišče, ki ga ima v Argu, prenesla na republiški stanovanjski sklad, in ne na D.S.U. Tako pa se zdi, da gre zgolj za krinko na poti do turistične stanovanjske gradnje.
