Medtem ko se Poljska, Češka in Avstrija borijo s posledicami uničenja, Slovenija z zaskrbljenostjo opazuje situacijo in se sprašuje, ali bi bila tokrat bolje pripravljena na podobno katastrofo.
Lekcije iz leta 2023 – kje smo danes?
Slovenija se je avgusta 2023 soočila z najhujšimi poplavami v svoji zgodovini. Več kot 13.000 stavb je bilo poškodovanih, uničena je bila infrastruktura, prebivalci pa so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Odgovor na to nesrečo je bil hiter: aktivirane so bile vse službe zaščite in reševanja, država pa je sprejela interventne ukrepe in finančno pomoč prebivalcem ter občinam. Takrat je enajst držav EU priskočilo na pomoč, z mehanizmi civilne zaščite in podporo vojaških enot.
Leto dni pozneje Slovenija nadaljuje obnovo. V letošnjem proračunu je za sanacijo posledic poplav predvidenih 1,1 milijarde evrov. Postopki obnove se sicer odvijajo, vendar kritike opozarjajo na dolgotrajnost postopkov, predvsem pri obnovi domov in vodotokov. Trenutno je na seznamu za odstranitev še vedno 343 objektov, ki so bili preveč poškodovani, da bi jih bilo mogoče obnoviti. Kljub temu se postopki vlečejo, kar povzroča negotovost med prebivalci.
Ali so vodotoki bolj varni?
Ena od ključnih lekcij, ki jih je Slovenija pridobila iz lanske ujme, je pomen ustreznega upravljanja vodotokov. Na konferenci Gospodarske zbornice Slovenije so po desetih mesecih po poplavah predstavili podatke o škodi na vodni infrastrukturi. Ocenjena je bila na več kot 1,3 milijarde evrov, poškodovanih pa je bilo okoli štiri tisoč kilometrov vodotokov. Ministrstvo za naravne vire je začelo petletni program sanacije, ki bo osredotočen na krepitev varnosti pred poplavami.
Rok Fazarinc, hidrolog in vodja Sveta za vode, opozarja, da je stanje vodotokov še vedno skrb zbujajoče. Kljub izvedenim interventnim ukrepom in izboljšani pretočnosti so tla še vedno nestabilna, vegetacija ni povsem obnovljena, kar povečuje tveganje za erozijo. V prihodnjih letih bo potrebno veliko napora, da se vzpostavijo dolgoročne rešitve, ki bodo zmanjšale poplavno ogroženost.
Kje stojimo v primeru nove katastrofe?
Slovenija se je v zadnjem letu soočila z ogromnim izzivom obnove po katastrofi. Uvedeni so bili novi zakoni, kot je novela zakona o obnovi, ki olajšuje postopke prostorskega načrtovanja za hitrejšo sanacijo. Uvedene so bile poroštvene sheme za kredite za obnovo domov, podaljšane do leta 2026. Prav tako je bil nabor možnih kreditojemalcev razširjen na ožje družinske člane, ki imajo stalno prebivališče v poškodovanih nepremičninah. Vse to kaže na napredek, vendar se poraja vprašanje, ali bodo ti ukrepi zadostni v primeru novih poplav.
Državni sekretar Jure Leben poudarja, da se mora obnova nadaljevati in da bo treba do konca leta dokončati vse prostorske akte, ki so ključni za izgradnjo nadomestnih objektov. Vlada zagotavlja, da bodo dela na vodotokih potekala vzporedno z obnovo, vendar se mnogi prebivalci bojijo, da bi se v primeru nove ujme zgodovina ponovila.
Župani opozarjajo: ukrepi so prepočasni
Kljub vladnim obljubam se številni župani pritožujejo nad počasnim izvajanjem ukrepov. Vodotoki, ki so povzročili lanske poplave, so še vedno v procesu sanacije, kar pomeni, da so prebivalci prizadetih območij še vedno v nevarnosti. Poudarjajo, da so bile reke in potoki desetletja zanemarjeni, kar se je pokazalo prav v lanskih poplavah.
Minister za naravne vire Jože Novak priznava, da je bilo področje urejanja voda dolgo zapostavljeno. Po njegovih besedah se z novim petletnim programom sanacije vodotokov končno začenjajo dolgotrajne rešitve, ki bodo prebivalcem prinesle večjo varnost. Kljub temu je jasno, da bo trajalo več let, preden bodo vodotoki v celoti obnovljeni.
Kaj sledi?
Trenutne poplave v srednji Evropi ponovno opominjajo Slovenijo, da je nujno nadaljevati ukrepe za zaščito pred naravnimi nesrečami. V letih 2024 in 2025 bodo začeli izvedbo manj zahtevnih sanacijskih del, medtem ko večji projekti čakajo na potrebne prostorske načrte. Vlada je obljubila, da bodo ob sanaciji vodotokov hkrati izvajali tudi redna vzdrževalna dela, za kar bo vsako leto na voljo 40 milijonov evrov.
Čeprav je bil v zadnjem letu narejen pomemben napredek pri odpravi posledic poplav, ostajajo odprta številna vprašanja. Bo Slovenija pripravljena, če bi se katastrofa ponovno zgodila? Ali bodo novi ukrepi dovolj za zaščito prebivalstva in infrastrukture? Le čas bo pokazal, ali so bili nauki iz lanske ujme dovolj, da Slovenija ne bo ponovno doživela podobnega scenarija.
