Glede na široko porabo govejega, svinjskega in perutninskega mesa je reja teh vrst živali postala vse bolj industrializirana, medtem ko konjereja še vedno temelji na manjših posameznikih. To prepoznavajo v številnih državah po vsem svetu, kjer je konjsko meso prepoznano kot specialiteta. V Evropi so to predvsem Francija, Italija in Belgija. Medtem pa je v Sloveniji v zadnjem desetletju opazen trend zniževanja domače porabe konjskega mesa – ta je v letu 2020 znašala 0,12 kg konjskega mesa na prebivalca, lani pa 0,08 kg. Za primerjavo – poraba prašičjega mesa na prebivalca Slovenije je v zadnjem desetletju okoli petino večja od povprečja v EU in je v letu 2023 znašala nekaj manj kot 32 kg na prebivalca, perutninskega pa 35,2 kg.
Stopnja samooskrbe s konjskim mesom se je v obdobju od leta 2015 do 2020 povečala s 181,5 na 248,8 odstotka, v letu 2023 pa že na 381 odstotkov. Razloga za povečanje stopnje samooskrbe pa ne gre iskati v povečanju števila konj, temveč v zmanjšani porabi konjskega mesa v prehrani, v največji meri zaradi predsodkov do uživanja te vrste mesa, pa tudi v ceni, ki jo zahteva način reje. Na primer pri ponudniku Hot Horse, ki je poznan predvsem po prodaji burgerjev iz konjskega mesa, znaša cena za kilogram zrezkov skoraj 18 evrov, kilogram hrenovk pa stane 17 evrov, ob tem pa v podjetju poudarjajo, da gre za meso žrebet, torej mlado meso. Dodajajo, da se tudi sami čudijo, da ni večjega povpraševanja po žrebičjem mesu, ki ima izjemno nizko vsebnost maščob, vsebuje kakovostne beljakovine, je bogato z železom in vitamini B. Ponudnike konjskega mesa bi namreč lahko prešteli na prste, pravijo.
Večina klavnih žrebet pri nas je pasme posavec in slovenski hladnokrvni konj. Slednja je tudi najštevilnejša pasma pri nas. Dobro je prilagojena na različna okolja vzreje, najdemo jo tako v ravninskih kot v hribovitih predelih na območju celotne države. Osnovni namen reje ostaja vzreja klavnih konj in žrebet, povečuje pa se njihov pomen v turizmu, ježi, vožnji vpreg, je povedal predsednik združenja Slavko Vrhovec. "Te storitve omogočajo večjo dodano vrednost kot sama prodaja žrebet za zakol. Sicer pa je glavnina slednjih namenjena v Italijo, kjer so večji jedci in porabniki konjskega mesa, medtem ko večina slovenskih potrošnikov konjev ne dojema za klavne živali, čeprav celo zdravniki priporočajo uživanje konjskega mesa ob slabokrvnosti." Sicer pa Vrhovca veseli, da se stalež konj slovenske hladnokrvne pasme ohranja oziroma celo raste. Najlepši in najboljši izmed svoje vrste pa bodo predstavljeni 21. septembra na hipodromu Stožice v Ljubljani, kjer Združenje rejcev slovenske hladnokrvne pasme prireja državno razstavo konj slovenske hladnokrvne pasme. "Imamo prijavljenih okrog 180 živali, tako da bo kaj videti."
