Monera

Tožilstvo predlaga štiri leta in pol zapora za Kovačiča

M.G./STA
16. 9. 2024, 18.12
Posodobljeno: 16. 9. 2024, 18.14
Deli članek:

Specializirano državno tožilstvo za nekdanjega prvega človeka Nove KBM Matjaža Kovačiča predlaga štiri leta in pol zapora zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja zaradi domnevno spornih poslov z družbo Monera v lasti Mateja Raščana in s tem povezanim financiranjem nakupa Dela Revij. Mariborsko sodišče bo sodbo razglasilo v petek opoldne.

Bobo
Za Matjaža Kovačiča je specializirano državno tožilstvo predlagalo štiri leta in pol zapora.

S sklepnimi besedami se je danes na mariborskem okrožnem sodišču sklenilo sojenje Kovačiču in lastniku medtem že propadle Monere in Dela Revij Mateju Raščanu, za katerega je tožilka Mojca Petan Žura zaradi pomoči pri zlorabi položaja terjala štiri leta in dva meseca zapora. Ob tem je tožilka sodnemu senatu, pod vodstvom Karmen Krajnc še predlagala, da Kovačič plača 34.000, Raščan pa 24.000 evrov stranske denarne kazni.

V tem primeru sicer sodijo še nekdanji članici uprave pred leti druge največje državne banke Manji Skernišak, ki pa je trenutno na daljši bolniški odsotnosti in jo je senat iz sojenja začasno izločil, tako da bo epilog kljub drugačnim pričakovanjem tako tožilstva kot obrambe dočakala ločeno od ostalih dveh.

Na današnjem naroku ni bilo ne Kovačiča ne Raščana, saj sta se oba opravičila s soglasjem, da sodišče narok izpelje v njuni nenavzočnosti, s tem pa sta se tudi odrekla pravici, da pred razsodbo s sklepno besedo skušata senat prepričati v svoj prav. Sta bila pa zato toliko daljša in izčrpna njuna odvetnika Črt Šatej in Barbara Kozlevčar Kuhar, ki sta prepričana, da tožilstvu ni v ničemer uspelo dokazati krivde njunih klientov, zato pričakujeta izrek oprostilne sodbe.

Tožilka Petan Žura, ki je tokrat zamenjala Iztoka Krumpaka, je v sklepni besedi vztrajala, da je Kovačič kot izkušen bančnik ravnal v škodo banke in da je s svojim vplivom dosegel, da je Nova KBM leta 2008 njegovemu prijatelju Raščanu odobrila kredit v višini 7,5 milijona evrov za financiranje nakupa dela delnic družbe Dela Revije, čeprav naj bi bila Monera kreditno nesposobna.

Enako nevestno naj bi skupaj s Skernišak ravnala pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe za terminski nakup delnic srbske družbe Proinvestments v višini nekaj več kot pet milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan finančno pokril še drugi del delnic Dela Revij, za katere tožilstvo sicer meni, da niso bile vredne nič, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da jih razen Raščana ni želel kupiti nihče.

Kovačičev zagovornik Šatej je po drugi strani zatrjeval, da je šlo pri vsem skupaj za dva povsem legalna posla, v katerih banka ni bila oškodovana, pač pa je nasprotno imela celo nekaj dobička, kredit pa je bil skupaj z obrestmi tudi poplačan. Res je bil poplačan z zamudo, a tožilstvo ni pojasnilo, kaj naj bi s to zamudo imel Kovačič, je še dodal Šatej.

Sodišču je predlagal, da obtoženim izreče oprostilne sodbe, ob tem pa pokomentiral še predlog sankcij s strani specializirane državne tožilke, ki ga je označil kot pretiranega in nesorazmernega. Kot je dejal, na bi bili tako drastični predlogi zapornih kazni namenjeni zgolj ustvarjanju vtisa v javnosti.

Nekdanjega bančnika danes sicer ni bilo, je pa že prejšnji teden dopolnil svoj zagovor in pri tem dejal, da še vedno ugotavlja, da je obtožnica "milo rečeno polna laži in stvari, ki ne odražajo dejstev".

Najdaljša je bila v sklepni besedi Raščanova zagovornica, ki je ob koncu poudarila, da očitki niso bili dokazani, ter zavrnila tezo tožilstva, da Monera ni poplačala svojih obveznosti do banke. Ob tem pa je tudi spomnila, da je bil Raščan v zvezi s kreditiranjem Dela Revij pred leti na ljubljanskem sodišču že pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, kazen pa da je v celoti prestal, tako da mu za isto kaznivo dejanje ne morejo soditi še enkrat.