Kritika davčnega paketa in nesoglasja socialnih partnerjev
Mitja Gorenšček iz GZS je poudaril, da davčni paket ne bo izboljšal produktivnosti ali privlačnosti Slovenije za tuje vlagatelje. Opozoril je, da gre za nesistematične spremembe brez večjih koristi za gospodarstvo. Medtem ko razvojno kapico podpirajo, opozarjajo, da velja le za tuje rezidente, kar bi lahko spodbudilo domače strokovnjake k iskanju zaposlitve v tujini. Delodajalci prav tako nasprotujejo višjim trošarinam na sladke pijače, saj ni jasno določeno, kako bodo zbrana sredstva porabljena. Nasprotovali so tudi postopku obravnave davčnega paketa, saj socialni partnerji pred potrditvijo niso imeli možnosti razprave.
Stališča sindikatov in vprašanja dolgotrajne oskrbe
Sindikati podpirajo davčne spremembe, ki bi zmanjšale prekarnost in uredile prispevke za samostojne podjetnike. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je omenil spremembe sistema normirancev. "Ni pravično, da zaposleni plačujejo od svojih plač višje prispevke kot nekdo, čigar prihodek je recimo 100.000 evrov," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo tudi do tega, da bodo vsi samostojni podjetniki plačevali prispevke od dejanskih prihodkov.
ESS je obravnaval tudi predlog ministrstva za finance glede uskladitve dohodninskih razredov in olajšav, čemur sta nasprotovali tako delodajalska kot sindikalna stran. Oboji so prepričani, da predvideni znesek olajšav ne bi pokril niti minimalnih življenjskih stroškov na letni ravni. "Če so minimalni življenjski stroški na letni ravni nekaj čez 8300 evrov, bi v tem primeru davčna olajšava znašala približno 5100 evrov, kar pomeni, da bi še vedno ostala razlika med minimalnimi življenjskimi stroški in tem, kolikor bi država priznala olajšavo," je ponazoril Zorko.
Ministrstvo za finance je po njihovi oceni spregledalo tudi dejstvo, da v lanskem letu zaradi poplav ni bilo uskladitve dohodninskih razredov in olajšav. Glede tega so socialni partnerji sprejeli sklep, da bo ministrstvo ustanovilo strokovni odbor, ki bi naj ponovno pregledal celoten predlog in poskušal najti nov odstotek uskladitve. Ustanovitev strokovnega odbora je pozdravil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Na področju dolgotrajne oskrbe so opozorili na pomanjkanje kadrov in dialoga pri izvajanju zakona.
Socialni partnerji so medtem precej bolj enotni glede prihajajočih sprememb v zdravstvenem sistemu. Tako je bilo doseženo soglasje vseh treh strani glede osnutka o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovanih in kreditnih produktov. Z osnutkom zakona o kakovosti v zdravstvu pa sta se strinjali vladna in sindikalna stran, medtem ko se je delodajalska stran vzdržala, vendar ni nasprotovala, je povedal Mesec.
