Spomnimo, vlada Roberta Goloba je že lanskega maja naznanila, da podpira vrnitev bronastih skulptur, ki so bile v začetku leta 2022 iz parka Brdo pri Kranju preseljene v Pivko, saj da je šlo pri premestitvi za politično motiviran arbitrarni poseg, izveden »mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij«. Med temi skulpturami je tudi kip maršala Tita, ki je skupaj z delom te zbirke v Pivki na ogled v odprtih depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine, medtem ko je drugi del zbirke ostal na Brdu.
Glavni protagonist premestitve, ki se je odvila v času vlade Janeza Janše, je bil nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, ki je očitke o politični motiviranost zavračal. Tja naj bi jih premestili, ker od nastanka niso bili deležni ustrezne konservatorsko-restavratorske obravnave, a so v Golobovi vladi takrat odgovorili, da je bila potreba po izvedbi restavratorskih del »le izgovor za arbitrarni prenos kipov,« dela pa da niso bila izvedena. Še več, v Golobovi vladi so jim očitali, da je bil prevoz v Pivko »nezavarovan in povsem nestrokoven,« kar da je kipe še dodatno ogrozilo. Že lanskega maja so poudarili, da so bili s posegom »kršeni tudi veljavni predpisi, med drugim določila zakona o varstvu kulturne dediščine,« zato so ocenili, da je vrnitev umetniških del na posestvo Brdo utemeljena. Sledilo je usklajevanje med Muzejem novejše in sodobne zgodovine, Javnim gospodarskim zavodom (JGZ) Brdo in Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Cilj bodo uresničili
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je nato na nedavnem obisku Restavratorskega centra ZVKDS poudarila, da bo ministrstvo s partnerji na posestvo Brdo vrnilo vse bronaste skulpture iz te zbirke. Urejanje problematike kipov, odpeljanih s posestva Brdo, je bil namreč eden od ciljev, ki so si jih zadali ob prihodu na oblast. Vlada je nedavno sprejela strategijo razvoja Javnega gospodarskega zavoda Brdo 2024-2028, pri kateri je dejavno sodelovalo tudi ministrstvo za kulturo.
V strategiji je vključeno tudi "urejanje zbirke kipov, ki so bili s posestva Brdo odpeljani brez ustrezne pravne podlage in strokovne razprave", so zapisali na ministrstvu, ki skupaj z restavratorskim centrom ZVKDS nadaljuje z restavriranjem kipov z Brda. Tako sta bila v skladu z dogovorom med ministrstvom, Javnim gospodarskim zavodom Protokolarne storitve RS Brdo ter Muzejem sodobne in novejše zgodovine Slovenije v atelje Restavratorskega centra ZVKDS pripeljani dve bronasti skulpturi: Žanjica Zdenka Kalina in Kurirček Staneta Keržiča, so spomnili na ministrstvu.
Na obeh skulpturah zdaj potekajo konservatorsko-restavratorski posegi, ki bodo predvidoma končani v prvi polovici prihodnjega leta. Pri izvedbi del poleg strokovnjakov ZVKDS sodelujejo tudi strokovnjaki za področje brona iz sosednje Italije in specialisti domačih strokovnih institucij. Konservatorsko-restavratorski posegi bodo izvedeni tudi na drugih delih iz zbirke, in sicer na tistih, ki so bili premeščeni v Pivko in tudi na nekaterih, ki so ostali v parku posestva Brdo, denimo kip Žanjice.
Popravljajo krivico
Po ministričinih besedah s tem popravljajo »politično motiviran arbitrarni poseg mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij, ki ga je samovoljno izvedel zdaj že nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. Bronaste skulpture so del zbirke, ki se mora in se bo vrnila na posestvo Brdo«.
Večji del bronastih skulptur je nastal po letu 1940. Med avtorji kipov, ki so bili pred tem postavljeni v grajskem parku, pa so imena, kot so Tine Kos, Zdenko Kalin, Boris Kalin in Karel Putrih ter drugi vidnejši slovenski kiparji.
Celovita ureditev parka
V skladu s strategijo razvoja zavoda Brdo načrtujejo celovito ureditev parka in ponovno postavitev zbirke, ki je pomemben del kulturne dediščine. Po akcijskem načrtu, ki ga za 2024 predvideva sprejeta strategija, bo še v tem letu izveden javni razpis za ureditev parka Brdo, vključno z načrtom umestitve kipov, so še sporočili z ministrstva.
