Vlada je sveženj predlogov obravnavala že v sredo, a si je vzela še dva dni za, kot je povedal finančni minister Klemen Boštjančič, manjše tehnične spremembe. Zakonske predloge je tako dokončno potrdila danes.
"S pripravljenimi rešitvami naslavljamo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo pripomoglo k srednje in dolgoročni vzdržnosti javnih financ," so v sporočilu po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu za finance.
Spomnili so da so osrednji del paketa predlogov, ki je bil že večkrat predstavljen javnosti, razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo.
Najbolj izpostavljen ukrep je tako tisti, po katerem bi z namenom privabljanja kadrov iz tujine uvedli ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep bi veljal za Slovence in tuje državljane, možno bi ga bilo koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom zaposlitve ni bil rezident Slovenije in da bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače.
Ti kadri bi lahko po predlogu ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let. Zamisel za takšen predlog je sicer prišla iz farmacevtske panoge.
Za spodbuditev lastništva delavcev v podjetjih naj bi po predlogu olajšali nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z nekaterimi predlaganimi ukrepi pa bi tudi odgovorili na izzive zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Med predlaganimi ukrepi v tem sklopu je med drugim zamik izračuna davčne obveznosti od tovrstnih dohodkov od nagrajevanja z delnicami in deleži ter posredno s tem tudi nastanka obveznosti za plačilo socialnih prispevkov.
Drugi del paketa pa po pojasnilih ministrstva vključuje tako ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva kot za povečanje pravičnosti davčnega sistema. Med predlogi so tako možnost ene davčne številke za več podjetij znotraj skupine, možnost poslovanja brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV do skupne višine prihodkov 100.000 evrov za male davčne zavezance. Meja za obvezni vstop v sistem DDV se bo po predlogih zvišala na 60.000 evrov.
Omogočili naj bi tudi prenašanje neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšali ukrep ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih pet let in jo nato postopno zviševali ter omejili znesek za obresti na posojila, ki jih podjetje zaračuna pri posojanju drugemu podjetju v skupini. Na pet let naj bi omejili možnost prenašanja davčnih izgub.
Subvencije za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) naj bi znova izključili iz obdavčitve, s čimer je vlada odgovorila na zahteve kmetov.
S predlaganimi davčnimi spremembami se posega tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.
Za mejo, ki ne omogoča vključenosti v sistem normiranih odhodkov, se bi po novem določilo povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.
Ukrep je sicer naletel na kar nekaj nasprotovanja, vladna stran pa meni, da se s spremembami sistem vrača k prvotnemu cilju. To je bila administrativna razbremenitev manjših podjetnikov, ne pa davčna optimizacija in nelojalna konkurenca drugim oblikam zaposlitve.
Zaradi pomislekov o možnosti prilagoditve podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, je naknadno vlada predvidela prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (največ 300.000 evrov skupnih prihodkov v dveh letih), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.
Z ukrepi v tretjem delu paketa pa vlada sledi ciljem nekaterih drugih politik. Tako je predviden dvig stopnje DDV na 22 odstotkov za sladke in energijske pijače. Za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil bo medtem v veljavi ostala znižana 9,5-odstotna stopnja DDV.
Predviden je tudi dvig trošarin na alkoholne pijače z nekoliko ugodnejšo obravnavo za male pivovarje, a je predlog novele zakona o trošarinah še v javni razpravi in ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej.
Vzpostavlja se tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji Finančni upravi RS. Pri tem bo veljalo nekaj izjem.
Medtem ko na ministrstvu za finance pravijo, da so v največji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva in z njim tudi sodelovali pri pripravi predlogov ter da so za ta paket predlogov identificirali nekatere specifične razvojne izzive, v gospodarstvu izražajo nezadovoljstvo.
Nazadnje je ta teden Gospodarski krog, ki združuje glavna gospodarska združenja, sveženj označil za nesistemski, necelovit in nedomišljen, v njem pa ne prepoznavajo uresničevanja izraženih ciljev. "S ponujenimi 'obliži' se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti," so bili kritični in pozvali k celovitim spremembam za razbremenitev gospodarstva.
Na ministrstvu za finance znova poudarjajo, da gre za prvi paket davčnih sprememb, ki bodo uveljavljene v začetku naslednjega leta, medtem ko ostajajo zavezani nadaljevanju dela v smeri celovite prenove davčnega sistema.
