V zadnjem letu se je zvrstilo več sestankov delovne skupine, ki jo je za pospešitev projekta ustanovil poslanec Tine Novak, v Pomurje sta prišla minister za naravne vire in prostor Jože Novak in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, a vsaj za zdaj ne kaže, da bi bili kaj bliže uresničitvi neformalno zastavljene časovnice. Nazadnje so pristojni sestankovali v petek, 16. avgusta, v prostorih murskosoboške občine, pri čemer je očitno zdaj glavna pozornost namenjena sebeborskemu zadrževalniku.
Objekt vodne infrastrukture je namreč pogoj, ki so ga na direkciji za vode določili za gradnjo obvoznice, vendar vseskozi povzroča sive lase odgovornim. Na direkciji za infrastrukturo, ki je naročnik projekta, pravijo, da v zvezi z obvoznico poteka pridobivanje zemljišč na območju krožišča Plese in za gradnjo dostopnih cest v obrtno-poslovni coni severno od krožišča. V prevodu to pomeni, da se na dolgi poti do vložitve gradbenega dovoljenja prav veliko še ni premaknilo, saj so nam na direkciji skoraj identičen status projekta opisali že lani. Je pa bilo nekaj napredka glede zadrževalnika, ki naj bi se gradil vzporedno z obvoznico. Izdelali so projektno dokumentacijo z recenzijo vred, opravili so tudi parcelacijo zemljišč. Tu se je nekoliko zataknilo, saj na direkciji pravijo, da geodetska uprava vodi postopek izdaje odločbe o parcelaciji. Zamolčali pa so nam, da se postopek vleče zaradi pritožbe zoper odločbo, ki jo je po naših informacijah vložila celo državna institucija. Zakaj država glede tako pomembnega projekta za Pomurje ne deluje koordinirano in usklajeno, je vprašanje, ki se pojavlja samo po sebi, ponujajo pa se odgovori, ki temeljijo na tem, da nekdo očitno ne opravlja svojega dela, ali pa se celo namerno zavlačuje, če smo nekoliko črnogledi. Prav tako ni skrivnost, da ideje o fazni izvedbi gradnje, ki jih je imel že Aleksander Jevšek, ko je bil še župan mestne občine, še niso povsem potihnile, čeprav bi to dokončanje projekta potisnilo v še bolj nedoločno prihodnost. Spodbudno je, da so nam na direkciji zagotovili, da so za prihajajoča proračuna, ki ju bo država jeseni poslala v državni zbor, predlagali zadostna sredstva za izvedbo potrebnih aktivnosti v projektu vzhodne obvozne ceste Murska Sobota. Že do zdaj je bil projekt eden od redkih, ki niso bili večje žrtve lanskih poplav. Vrednost celotnega projekta je trenutno ocenjena na več kot 33 milijonov evrov, bo pa bržkone potrebna novelacija v prihodnjih proračunih.
Za evropski denar so pomembni roki
Zadrževalnik je, kot skopo pravijo na direkciji za vode, kjer so pristojni za ta del projekta, v fazi načrtovanja, priprave in usklajevanja med pristojnimi institucijami, pri čemer iščejo različne vire financiranja, da bi se zgradil čim prej. Znano je, da potekajo pogovori in aktivnosti, da bi izvedbo zadrževalnika financirali iz mehanizma za okrevanje in odpornost. V okviru načrta za okrevanje in odpornost (NOO), kjer ima Slovenija na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil, je konkretno za zmanjševanje poplavne ogroženosti na voljo skupno 240 milijonov evrov. Od tega 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov evrov posojil. Sebeborski zadrževalnik bi bil kot nalašč za financiranje iz tega ukrepa, saj je, kot poudarjajo tudi na direkciji za vode, ključnega pomena za zmanjšanje poplavne ogroženosti na trasi obvoznice, na območju severne obrtno-industrijske cone v Murski Soboti in okoliških naselij ob Sebeborskem potoku ter Ledavi. Ta hip še vedno velja sporazum iz decembra 2021, ki predvideva, da bi za zadrževalnik po 500 tisočakov prispevali občini Moravske Toplice in Murska Sobota, ministrstvo za infrastrukturo 3,5 milijona evrov in takratno okoljsko ministrstvo milijon evrov, zato bi bila rešitev v obliki drugega vira financiranja dobrodošla za vse, še posebej za obe občini. Težava je, da so pri črpanju evropskega denarja pomembni roki. Slovenija naj bi do konca leta iz NOO za različne projekte izplačala 677 milijonov evrov, v prvi polovici pa smo porabili zgolj 113 milijonov evrov. Načrt naj bi bil zdaj tak, da bi poskušali do konca leta za zadrževalnik pridobiti gradbeno dovoljenje, a to bo precej odvisno od hitrosti murskosoboške upravne enote, ki pa je daleč najbolj obremenjena in zato tudi najpočasnejša v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v regiji.
Če se financiranje gradnje zadrževalnika iz NOO ne bi izšlo, obstaja še rezervni načrt pri Aleksandru Jevšku, ministru za kohezijo in regionalni razvoj, ki bedi nad kohezijskim denarjem. Jevšek je namreč že na spomladanski seji sveta pomurske razvojne regije zagotovil, da je denar za zadrževalnik na voljo v okviru kohezijskih sredstev, a ob tem poudaril, da le pod pogojem pridobljenega gradbenega dovoljenja za projekt. A tudi Jevšku se mudi s črpanjem evropskih sredstev, saj se mora v skladu s finančnim načrtom kohezijskega programa do konca leta porabiti 541 milijonov evrov iz različnih strukturnih skladov, do zdaj pa je njegovo ministrstvo izdalo odločitve o podpori le v višini slabih 140 milijonov evrov.
