Novice Svet24

Z novim pravilnikom želi ministrstvo za zdravje odpraviti oziroma zmanjšati problem čakalnih dob, ki je eden najbolj perečih v zdravstvu, poudari Martin Raj, zastopnik pacientovih pravic za območje Pomurja. Prav tako želi doseči večjo transparentnost, bolj enakopravno obravnavo pacientov in skrajševanje čakalnih dob, s tem pa tudi večjo učinkovitost zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev za paciente. »Ob tem je treba pripomniti, da je bilo to področje že pred tem datumom urejeno s pravilnikom. Kljub temu je bila velika težava slabo izvajanje pravilnika pri izvajalcih zdravstvenih storitev in bo učinkovitost izvajanja tudi tega novega pravilnika odvisna predvsem od tega, kako bodo ministrstvo in drugi pristojni organi poskrbeli za njegovo dosledno ter enotno izvajanje. To bo potem prineslo izboljšanje stanja na tem področju in le tako bo imel novi pravilnik neko dodano vrednost za paciente, da se ne bo dogajalo to, kar je veljalo za prejšnji pravilnik, da ni bil učinkovit in tudi ne v celoti izvajan,« je zelo jasen Raj.

V luči dejanskih razmer nov pravilnik lahko postavi tudi družinska zdravnica v Zdravstvenem domu (ZD) Ljutomer Simona Šilec, ki je ob delu v ambulanti odgovorna še za celotno področje družinske medicine v zavodu. Problem dolgih čakalnih dob in dostopnosti zdravstvenih storitev predvsem na višji ravni namreč ni samo problem bolnikov, ampak se z njim ubadajo tudi njihovi osebni zdravniki. »Vsi poskušamo plavati v sistemu, kakršen pač je, in vsak se po svoje bori za svoje pravice,« pravi Šilčeva.

Pacienti se z vprašanjem upravljanja čakalnih seznamov, ki mu daje poudarek novi pravilnik, ne ukvarjajo, ugotavlja družinska zdravnica, kajti vsak bolnik je individuum in hoče zase kakovostni pregled pri ustreznem specialistu čim prej. Zanj torej ni pomembno, ali je pred njim sto ali tisoč ljudi, ampak želi zase čim boljšo storitev, in to čim prej. Vsakemu bolniku je namreč njegova težava najpomembnejša. Nova pravila zato pomenijo za bolnike in njihove osebne zdravnike učenje novih veščin, kako prebroditi številne ovire na poti do potrebnega zdravljenja.

Majda Horvat

Pravilnik pisan za izvajalce

Pravilnik bolj kot težave pacientov in pričakovanja osebnih zdravnikov nagovarja izvajalce zdravstvenih storitev, s tem da jim nalaga, kako naj ravnajo, da bo breme dolgih čakalnih dob manjše ter pravičneje razdeljeno med bolnike. Pravilnik med drugim določa, da morajo izvajalci zdravstvenih storitev določiti ordinacijski čas ambulant tako, da zagotovijo bolnikom čim boljšo dostopnost zdravstvenih storitev. Poleg tega morajo objaviti na spletnih straneh informacije o svojih zdravstvenih delavcih, področju delovanja in čakalnih dobah. Pravilnik še predpisuje, da morajo izvajalci zagotoviti različne načine naročanja, ki omogočajo pacientom lažji dostop do zdravstvenih storitev. To vključuje tudi elektronsko naročanje prek sistema eNaročanje oziroma zVem ter telefonsko naročanje v ordinacijskem času, kar mora zagotoviti izvajalec najmanj štiri ure na dan.

Eno pomembnejših določil, za katero morajo vedeti pacienti, pa je, da lahko ob določitvi termina izrazijo željo glede nadomestnega termina. »A če se ne strinja ne s prvotno predlaganim niti z nadomestnim terminom, se to šteje kot pacientova zavrnitev izvedbe zdravstvene storitve in se ga črta s čakalnega seznama,« opozarja Raj.

Nataša Juhnov

V bolnišnici dnevno do 500 klicev

V murskosoboški bolnišnici je v klicnem centru zaposlenih 16 oseb, ki sprejemajo klice vsak delavnik od 7.30 do 11. ure. V tem času sprejmejo na dan od 300 do 500 klicev, preostali čas pa je med drugim namenjen urejanju čakalnih seznamov in obdelavi prejetih naročil. Delo poteka po zahtevah novega pravilnika razen nekaterih tehničnih funkcionalnosti, ugotavljajo v največji regijski zdravstveni ustanovi. Nadgradnjo komunikacijskih sestavin bodo imeli urejeno do konca meseca. V bolnišnici delo službe za naročanje ocenjujejo dobro, pacienti pa ji izrekajo tako pohvale kot kritiko. Zadnjih je manj, še ugotavljajo, saj so pacienti večinoma strpni in razumni. Letos so prejeli šest pritožb zoper delo službe, ki se nanašajo predvsem na daljše čakalne dobe.
Sistem naročanja za obisk specialističnih ambulant v bolnišnicah je utečen, pove tudi Simona Šilec, saj se bolniki večinoma ne pritožujejo nad tem, da se ne bi mogli naročiti. Se pa pritožujejo zaradi čakanja na pregled. Tisti, ki se že več let naročajo k zdravnikom specialistom, so dolgih čakalnih dob vajeni, ugotavlja sogovornica, težava pa je za tiste, ki so zboleli na novo in se prvič srečujejo z zdravstvenim sistemom ter sistemom naročanja.

Primer dobre prakse

Čeprav novi pravilnik največ sprememb nalaga bolnišnicam, se te vendar navezujejo tudi na ambulante osebnih zdravnikov, kjer večina bolnikov začne naporno in zapleteno pot iskanja zdravstvenih storitev.

V ljutomerskem zdravstvenem domu so že pred sprejetjem pravilnika vzpostavili učinkovit sistem naročanja, ki na nacionalni ravni velja za primer dobre prakse. Bolniki se lahko naročijo osebno, pokličejo po telefonu ali uporabljajo elektronsko pošto. Ker uporaba e-pošte ni najbolj varen način komuniciranja, so v Ljutomeru prednost dali varnejši obliki izmenjave podatkov z aplikacijo doZdravnika. Bolniki že zelo dobro poznajo vse te možnosti, prav tako vedo, da bodo prišli do informacije, ko jo potrebujejo, ne da bi morali za to neštetokrat poklicati. Če se v tistem trenutku, ko bolnik pokliče, na drugi strani nihče ne oglasi, ga iz zdravstvenega doma zagotovo pokličejo nazaj še isti dan, poudari Šilčeva.

Mitja Kukol, diplomirani zdravstvenik, ki je v ZD Ljutomer odgovoren za čakalne knjige za področje specialistične dejavnosti, pove, da novi pravilnik pri njih ne bo imel bistvenega vpliva na sistem naročanja. Ta je že zdaj dobro utečen, ob sami organizaciji dela pri naročanju pa je po njegovih besedah pri tem zelo pomemben tudi način komuniciranja s pacienti. Naročila sprejemajo za sedem specialističnih ambulant, dnevno jih je do 40, odvisno od delovanja posamezne ambulante. »Ob tem tudi večkrat pomagamo pacientom pri naročanju na preglede v drugih zdravstvenih ustanovah,« pravi Kukol.

Dreamstime

Podaljšek čakanja s 14 na 30 dni

Novi pravilnik nekaj sprememb prinaša tudi pri določitvi najdaljših čakalnih dob za posamezno stopnjo nujnosti zdravstvenih storitev. Za storitve s stopnjo nujnosti urgentno še vedno velja, da je najdaljša dopustna čakalna doba 24 ur, pri zdravstvenih storitvah s stopnjo zelo hitro pa se ta z novim pravilnikom s 14 dni podaljšuje na 30. Najdaljše dopustne čakalne dobe drugih stopenj ostajajo enake, pri stopnji hitro je najdaljša dopustna čakalna doba 90 dni, pri stopnji redno pa 180 dni.

A realnost je, da pri stopnjah redno, hitro in zelo hitro bolniki praviloma čakajo bistveno dlje od predpisanega časa. Prav zato je podaljševanje čakanja z napotnico zelo hitro ukrep, s katerim poskuša ministrstvo zmanjšati administrativno breme pri naročanju. Če imajo v zdravstvenih ustanovah daljšo čakalno dobo od dovoljene po stopnji nujnosti, morajo bolnikom poslati obvestilo, da ta doba presega dopustno, in če se s tem ne strinjajo, se lahko na storitev naročijo drugje. Ker so čakalne dobe za stopnjo zelo hitro skoraj povsod nad dopustno mejo, je bilo treba takšno obvestilo poslati skoraj vsakemu čakajočemu.

Pošteno za ene, krivično za druge

Pravilnik spreminja tudi način prenaročanja pacientov v primeru sprostitve termina. Nov način prenaročanja bo temeljil na tako imenovanem izračunu faktorja relativne čakalne dobe. To pomeni, pojasnjuje Raj, da če se sprosti kakšen termin, ga izvajalec ponudi drugemu pacientu glede na vrstni red relativne čakalne dobe. Izvajalci bodo na proste termine torej naročali najprej tiste bolnike, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje. To zveni pošteno, preprečevalo pa naj bi tudi administraciji ali zdravstvenim delavcem, da bi sproščene termine zapolnjevali z naročanjem »svojih« pacientov.

A tovrstnega protekcionizma do zdaj vendar ni bilo toliko, kot je bila ta možnost izhod v sili za tiste bolnike, ki sicer ne potrebujejo takojšnje obravnave, vendar ne morejo čakati na neko storitev več mesecev.

Osebni zdravniki praznih rok

Dolge čakalne dobe imajo za posledico težave pri naročanju bolnikov po stopnji nujnosti, opozarja tudi Simona Šilec. Čeprav bi lahko bolnik z neko težavo počakal na pregled ali storitev dva ali tri tedne, je čakalna doba z napotnico zelo hitro tri, štiri ali celo pet mesecev, kar je za zdravje kakšnega bolnika ogrožajoče. Zato so družinski zdravniki večkrat primorani tega bolnika poslati v bolnišnico kot nujni primer, da je potem deležen potrebne oskrbe, kar pa po nepotrebnem bremeni zdravnike urgentnih ambulant na sekundarni ravni.

Prav tako morajo osebni zdravniki na več načinov zbirati informacije, kakšne so čakalne dobe pri različnih izvajalcih zdravstvenih storitev, da potem lahko bolnika najbolje vodijo na poti zdravljenja. »Namesto s strokovnostjo se ukvarjamo še s problemom, kako bo bolnik pravočasno prišel do ustreznega specialista, kjer bo deležen glede na njegovo bolezen kakovostne in pravočasne obravnave,« opozarja sogovornica. Poudari tudi, da sistem ne omogoča, da bi osebni zdravnik svojega bolnika, za katerega upravičeno sumi, da je resno bolan, prednostno naročil na neko storitev in za svojo odločitev tudi prevzel strokovno odgovornost oziroma zastavil ime. Bi si pa želela, da se ta možnost zagotovi v prihodnosti.