Prometni kolaps v Sloveniji postaja skoraj vsakdanjost. Strokovnjaki so dolgo opozarjali, da naše ceste niso primerne za toliko prometa, a jih niso poslušali, politiki so celo vpili, da cest sploh ne potrebujemo. A dejstvo je, da smo tako rekoč dnevno tik pred prometnim infarktom, ob posebnih koncih tedna pa dolge kolone niso več nobena redkost. Najbolj kritičen del našega avtocestnega križa ostaja Ljubljana, še posebno zahodni in južni del obvoznice; tam so seveda tudi odprli novo gradbišče zaradi prenove nadvoza, zožitev prometih pasov pa bo vztrajala še v november. In kolone se že zdaj nabirajo, kako bo jeseni, raje nihče ne pomisli.
Obeta se nov nori vikend
Prometni koledar, ki ga objavljajo na prometnoinformacijskem centru (PIC) za državne ceste, napoveduje, da bosta ta in prihodnji konec tedna spet prometno zelo obremenjena. V nedeljo, 25. avgusta, se končajo tudi počitnice v delu Nemčije, delu Nizozemske in delu Belgije, zato se bo domov vračalo veliko tistih, ki so se poleti zadrževali na jugu Evrope. Nekaj teh potnikov je povsem napolnilo naše ceste že minuli konec tedna, ko so predvsem pred predorom Karavanke in mejnim prehodom Šentilj proti severu nastajale deset ali več kilometrov dolge kolone. Na eni strani je ozko grlo seveda predor, na drugi strani pa vztrajajo mejne kontrole z Avstrijo in to dobro načenja živce turistov.
V nedeljo, 1. septembra, pa je konec počitnic pri nas, na Hrvaškem, Poljskem, Češkem, v šolo bodo šli tudi otroci na Madžarskem, v drugem delu Nemčije in tudi v delu Avstrije. Ti zdaj uživajo še zadnje izdihljaje morskega poletja.
Obremenjeni tudi drugi dnevi
V prometnoinformacijskem centru so še povedali, da je promet v času letošnje turistične sezone na splošno najbolj povečan ob sobotah in ponedeljkih ves dan, v zadnjem času pa to velja tudi za nedelje in petke. »Vozniki se zadnja leta pri načrtovanju svojih počitnic prilagajajo prometu, zato opažamo, da se vsako leto zgostitve prometa po dnevih spreminjajo. Letos so tako zagotovo najbolj obremenjeni ponedeljki, ko se številnim turistom in dnevnim migrantom na cestah pridružijo še tovorna vozila,« so povedali, »sicer pa letos kolone ne presegajo tistih iz preteklih let. Le časovno se stvari spreminjajo. Morda bi bil splošni vtis, da je prometa celo manj kot v preteklih letih – več bodo pokazale analize po koncu poletne turistične sezone.«
Gradbišč ne manjka
Gradbišča so prek poletja na odseku Ljubljana Rudnik–Ljubljana center v obe smeri, tudi zastoji se ob povečanem prometu pojavljajo v obe smeri, vendar pogosteje proti Primorski; na avtocesti Ljubljana–Maribor med Polskavo in Framom, prav tako v obe smeri, zastoji pa večinoma v času prometnih konic nastajajo proti Mariboru; na avtocesti Ljubljana–Karavanke pri Podmežakli, v obe smeri, zastoji so večinoma proti Ljubljani, razen v primeru zastojev pred Karavankami. Na kraku avtoceste Ljubljana–Novo mesto pa so dela na dveh odsekih, med Bičem in Trebnjim ter med Novim mestom in Kronovim; posebnih zastojev ne beležijo, občasno so krajši zastoji.
»Najdaljši letos zabeleženi zastoj je bil pred predorom Karavanke, v dolžini 13 kilometrov, kjer sicer že od začetka avgusta vsako soboto beležimo večkilometrske zastoje proti Avstriji. Časovno je čakanje v zastoju odvisno od kontrole prometa na avstrijski strani mejnega prehoda,« so dodali pa PIC. Trdijo, da ne držijo podatki, ki so jih objavili nekateri mediji, da so bili zastoji na primorski avtocesti dolgi 45 kilometrov. »Tako dolgih zastojev letos ni bilo, pogosto pa se pojavijo med Razdrtim in Ljubljano, a so pretrgani in se promet ustavlja le na posameznih odsekih.«
Tudi po eno uro čakanja v koloni
Bolj merodajen podatek, ki bi lepše ponazoril razmere, je čakalna doba, ki pa je bila od Razdrtega proti Ljubljani pogosto okoli ene ure. V primeru nesreč se seveda čakalne dobe močno podaljšajo povsod.
Iz različnih podatkov je razvidno, da je najbolj obremenjen del avtocestnega križa primorska avtocesta med Razdrtim in Ljubljano ter v obratni smeri (z Gorenjskega) od Broda do Brezovice in na južni ljubljanski obvoznici med Malencami in Brezovico proti Kopru. Razlog je, kot ugotavljajo na PIC, da poleti največ turistov potuje proti obali in hrvaški Istri ter nazaj. Proti Primorski se promet razdrobi, proti Ljubljani pa se praviloma turisti vračajo ob istih urah, ker morajo istočasno zapuščati turistične namestitve, zato je promet bolj koncentriran na isti časovni interval.
Turistov bo počasi zmanjkalo
Proti koncu avgusta se bodo na ceste vrnile »običajne« jutranje in popoldanske prometne konice, saj se bo turistični promet začel počasi umirjati, to pa naj bi trajalo do sredine septembra. A bistvene umiritve prometa na PIC ne pričakujejo, saj prihajajo slabše vreme in, kot rečeno, prometne konice. Ob deževju pa postanejo vozniki previdnejši in tako se prometni kaos le še zgosti.
