Težave s poplavljanjem

Pred Koprom je zazeval velik krater, ki bo postal zadrževalnik vode

Nataša Hlaj
21. 8. 2024, 19.50
Deli članek:

Na območju med hitro cesto in bencinsko črpalko na Bonifiki, kjer sta bila še v začetku poletja dva manjša bazena s stoječo vodo, zdaj zeva velik krater. Na tej lokaciji gradijo nov zadrževalnik padavinske vode, s katerim bodo poskrbeli za ureditev hidrološko-hidravličnih razmer na semedelski Bonifiki.

Tomaž Primožic/FPA
Glavni namen novega in veliko večjega zadrževalnika padavinske vode je preprečitev poplavljanja določenih nižje ležečih območij.

Tako bodo rešili težave s poplavljanjem in neurejenim meteornim odvodnjavanjem, kar povzroča škodo na objektih in zemljiščih. Takšno »varovalno« pregrado potrebujejo tako Olmo in Šalara kot del okrog mestnega jedra. Ta naselja so namreč na depresijskem območju, od koder se padavinske vode prek kanalov in črpališča ob semedelski promenadi stekajo v morje. Na celotnem območju semedelske Bonifike poteka odvodnjavanje teh in sosednjih površin prek odprtih kanalov do kanala Grande, ki se konča s črpališčem. Ta vso prispelo meteorno vodo prečrpa v morje.

Tomaž Primožic/FPA
Ob močnem neurju pred štirimi leti je bila pod vodo tudi ŠRC Bonifika, česar so se najbolj razveselile nutrije.

Zaščitni ukrepi zaradi podnebnih sprememb

Spomnimo, da je bil pred nekaj leti ob obilnih padavinah, visokem plimovanju in posledičnih poplavah pod vodo tudi del Športno-rekreacijskega parka Bonifika. Takšne izredne razmere, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni, so vse pogostejše. »Podnebne spremembe so dejstvo, zato moramo sprejeti ukrepe za zaščito,« pravijo v koprski občini.

Geografinja Nataša Kolega iz podjetja Rubin geoinformatika, ki je na Fakulteti za humanistiko spremljala vplive podnebnih sprememb na pogoste poplave morja, je pred leti za naš časopis pojasnila, da bi bili ob dvigu morske gladine za en meter najnižji deli kopnega ob vsaki plimi poplavljeni in suhi le ob oseki.

»Ob višji plimi pa bi se poplavne površine razširile na več kot 1200 hektarjev zemljišč. To pomeni, da ne bi bile poplavljene samo celotne Sečoveljske soline in nižje ležeči deli v Piranu in Izoli ter portoroška plaža, ampak tudi od morja bolj odmaknjena pozidana območja, koprska Bonifika, zaledje Luke Koper, Škocjanski zatok, območje Badaševice vse do Olma in Šalare,« našteva.

Tomaž Primožic/FPA
Luknja, ki bo postala vodni zbiralnik.

Najprej zadrževalnik, nato kolesarski poligon

Zadrževalnik gradi koprsko podjetje Grafist, posegi bodo predvidoma trajali približno eno leto. V občini navajajo, da bo zadrževalnik Semedelska Bonifika v osnovi sicer vodnogospodarski objekt, a ga bodo z lično krajinsko ureditvijo nadgradili v uporabno parkovno površino in primeren življenjski prostor za rastline ter živali. Njegova gradnja bo zajemala še ureditev odvodnega sistema območja semedelske Bonifike in struge kanala Grande ter prestavitev komunalnih vodov.

Tomaž Primožic/FPA
Težave s poplavami in meteorno vodo niso nič novega, a v prihodnje bi lahko bilo še hujše.

Kasneje bo občina zagotovila še infrastrukturo za kolesarski poligon. Med poligonom in zadrževalnikom vode bo potekala ozelenjena in osvetljena povezovalna pot, opremljena z urbano opremo. »Območje na semedelski Bonifiki bo tako postalo prostor urbanega življenja, druženja, sprostitve in rekreacije,« napovedujejo v občini. Približno 1,3 milijona evrov vreden projekt Zelena infrastruktura Bonifika je sestavljen iz dveh delov: gradnje zadrževalnika Semedelska Bonifika in gradnje kolesarskega poligona oziroma pumptracka Koper. Dobrih 811.000 evrov bodo dobili iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe, prek projekta ECO2SMART Interreg Italija-Slovenija bodo počrpali 150.000 evrov, Fundacija za šport bo primaknila 56.357 evrov, razliko pa bo zagotovila koprska občina.