V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so glede opičjih koz oziroma mpox v Evropi včeraj posvarili pred paniko. Ta je odveč, saj izbruh ni novi covid, opičje koze namreč poznamo precej bolje. WHO je sicer zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki 14. avgusta razglasila javnozdravstveno krizo globalnih razsežnosti.
O cepljenju proti opičjim kozam so danes spregovorili na NIJZ. Sporočajo, da na osnovi razpoložljivih podatkov ter ocenjenih tveganj in koristi ocenjujejo, da cepljenje splošnega prebivalstva proti opičjim kozam trenutno ni niti potrebno niti priporočljivo.
Cepljenje proti opičjim kozam oziroma mpox opravljajo ambulante na območnih enotah NIJZ v Ljubljani, Mariboru in Celju ter Cepilni center Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Cepljenje opravijo z dvema odmerkoma cepiva, priporočen presledek med odmerkoma je 28 dni. Za cepljenje po izpostavljenosti virusu pa zadostuje en odmerek, so na NIJZ pojasnili v današnjem sporočilu za javnost. Smiselno ga je izvesti čimprej, najbolje v štirih dneh (do največ 14 dni) po izpostavljenosti.
Komu ga priporočajo
Slednje priporočajo osebam, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, še posebej, če imajo večje tveganje za zaplete (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice). Prav tako ga priporočajo moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, in so bili v tesnem stiku z obolelim. Enako velja za zdravstvene oziroma laboratorijske delavce, izpostavljene virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.
Sicer pa cepljenje med priporočajo laboratorijskim delavcem in zelo izpostavljenim zdravstvenim delavcem, na primer zaposlenim v ambulantah za spolno prenosljive bolezni. Priporočajo ga tudi humanitarnim delavcem, ki bodo opravljali delo na prizadetih območjih, in vsem, ki imajo večje tveganje za izpostavljenost virusu opičjih koz.
Prenos in klinični potek
Okužba se prenaša ob neposrednem stiku s kožnimi spremembami ali telesnimi tekočinami okužene osebe, kapljično ob dolgotrajnejšem tesnem stiku z okuženo osebo ter ob stiku z okuženimi predmeti. Virus se lahko prenese tudi ob stiku z okuženo živaljo, največkrat prek glodavcev ali primatov, pojasnjujejo na NIJZ.
Klinični potek mpox je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami.
Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah.
