NLB je prevzemno ponudbo za Addiko Bank objavila v začetku junija in za delnico najprej ponudila 20 evrov, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Sredi julija je nato ponujeno ceno zvišala in za delnico Addiko Bank ponudila 22 evrov, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Ponudba je veljala do 16. avgusta do 17. ure.
V banki s sedežem v avstrijski prestolnici si je želela največja slovenska banka, ki je obenem največja bančna skupina s sedežem v regiji nekdanje Jugoslavije, pridobiti vsaj 75 odstotkov delnic. Tudi zaradi tega so poznavalci, pa tudi sam upravni odbor Addiko Bank, zaradi kompleksne in razpršene lastniške strukture podvomili o možnosti uspeha ponudbe.
Po zaključenih postopkih so se te bojazni izkazale za utemeljene. Ponudbo bi morali sprejeti lastniki najmanj 14.625.000 delnic, a kot so danes sporočili iz NLB, ta pogoj ni bil izpolnjen in ponudba ni bila uspešna.
Ponudbo so sprejeli imetniki 7.096.224 delnic Addiko Bank, kar predstavlja 36,39 odstotka vseh, so pojasnili v NLB. Poravnava ponudbe zato ne bo izvedena, ponudba pa tudi ne bo podaljšana, so dodali.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je v sporočilu za javnost zapisal, da je NLB vsem delničarjem Addiko Bank predlagala pregledno ponudbo ter jim poskušala omogočiti prodajo delnic po enakih pogojih in za primerno ceno. "Razumemo in spoštujemo, da je vsi delničarji niso ocenili kot take in je niso sprejeli, čeprav ostajamo prepričani, da številne prednosti in strateške koristi morebitne povezave obeh skupin ostajajo nespremenjene," je poudaril.
Delničarjem, ki so ponudbo sprejeli, predvsem upravi in nadzornemu svetu, se je zahvalil za priložnost in dodal: "NLB ostaja zavezana nadaljnjemu poslovnemu razvoju in uresničevanju nove poslovne strategije, vključno z morebitnimi drugimi prevzemnimi priložnostmi."
Do objave izida prevzemne ponudbe prihaja po tistem, ko je Evropska centralna banka (ECB) pred dnevi zaradi nespoštovanja avstrijske zakonodaje odvzela glasovalne pravice dvema pomembnima delničarjema. Gre za srbski podjetji Alta Pay in Diplomat Pay, za kateri je presodila, da delujeta usklajeno, in tako za zdaj ne smeta razpolagati s svojim skupaj 19,62-odstotnim deležem. Ukrep bo veljal, dokler ECB ne bo ugotovila, da nakup tega deleža ni prepovedan po avstrijskem zakonu o bančništvu.
Addiko Bank s sedežem na Dunaju je nastala iz vzhodnoevropskega dela nekdanje banke Hypo Alpe Adria. Prisotna je v Sloveniji, na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Črni gori. Specializirana je za poslovanje s prebivalstvom in malim gospodarstvom.
Skupina NLB medtem deluje v Sloveniji, Severni Makedoniji, BiH, Kosovu, Črni gori in Srbiji, že leta pa je njena neuresničena želja vrnitev na hrvaški trg, ki ga ovira spor zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje LB.
Od leta 2020 je NLB uspešno zaključila dva pomembna prevzema v bančnem sektorju, in sicer prevzem Komercijalne banke v Srbiji v letu 2020 in Sberbank Slovenija v letu 2022, ki se je pozneje preimenovala v N Banko. Obe sta se uspešno pridružili skupini NLB.
V igri za Addiko Banko je tudi družba Agri Europe, ki je v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića in ki v Sloveniji obvladuje Gorenjsko banko. Ta že ima v lasti 10 odstotkov Addiko Bank, s svojo ponudbo, ki se je po dveh podaljšanjih prav tako iztekla 16. avgusta ob 17. uri, pa je želela pridobiti še 17 odstotkov. Agri Europe je sicer za delnico Addiko Bank ponudila bistveno manj od NLB, 16,24 evra oz. 17,50 evra, zmanjšano za že izplačano dividendo za lani.
