V bližini Varaždina na Hrvaškem, blizu meje s Slovenijo, so ta teden zabeležili potresni sunek magnitude 4, čutili pa so ga tudi prebivalci severovzhodnega dela Slovenije. "Tokratni potres je s tresenjem, bobnenjem in premikanjem pohištva ljudi na srečo le prestrašil, ne pa tudi terjal človeških žrtev ali večje gospodarske škode. Kljub temu nas zopet opominja, da se bo prej ali slej močno zatreslo tudi v Sloveniji, kjer pa na močnejši potres še vedno nismo pripravljeni," so v sporočili za javnost navedli v zbornici.
Inženirska stroka v okviru zbornice že dalj časa opozarja, da je predvsem fond starejših stanovanjskih objektov v splošnem nezadostno potresno odporen in da v primeru potresa, ki je v Sloveniji pričakovan s precejšnjo verjetnostjo, Sloveniji grozita izguba človeških življenj in velika gospodarska škoda, ki je država ne bo mogla sama pokriti. DZ je sicer konec 2023 sprejel resolucijo o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 Prehitimo potres. Vendar pa v inženirski zbornici opozarjajo, da priprava s strategijo predvidenega akcijskega načrta na ministrstvu za naravne vire in prostor kljub resnim in večkratnim opozorilom stroke poteka prepočasi.
Ob tem še vedno ni na voljo niti finančnih spodbud za potresno sanacijo stavb po vzoru vzpodbud za energetske sanacije, ob tem pa se kljub ostremu nasprotovanju stroke za energetske sanacije spodbude še vedno podeljuje tudi za potresno nevarne objekte. Pri tem inženirji znova poudarjajo, da je potresna sanacija, ki se jo izvede hkrati s prenovo fasade, najbolj ekonomična, saj je v večini primerov ob potresni sanaciji treba vnovič uničiti fasado.
Veliko težavo za potresno odpornost po prepričanju inženirske stroke pomenijo tudi črne gradnje, ki so praviloma izvedene nestrokovno, brez ustreznih načrtov, brez vključitve kvalificiranih izvajalcev in brez nadzora nad gradnjo. "Država ne le, da nastanka novih nelegalnih, posledično pa nevarnih gradenj ne preprečuje z ustrezno okrepitvijo inšpekcijskih služb, pač pa to težavo z novim in novim širjenjem možnosti legalizacij, ki povrh vsega niso pogojene z zagotovitvijo varnosti, le še poglablja," so ogorčeni v inženirski zbornici.
Ravno zdaj je v javni razpravi osnutek predloga sprememb gradbenega zakona, po katerem bi gradbeno dovoljenje avtomatsko, brez postopka legalizacije, pridobili vsi objekti, zgrajeni pred letom 1991, medtem ko to trenutno velja le za objekte, zgrajene do leta 1967. "Stroka je nad takimi predlogi zgrožena in opozarja, da to nikakor ne vodi v smer ureditve problema potresne neodpornosti večjega dela slovenskega stavbnega fonda," so še izpostavili v zbornici.
