»Potres, kakršnega ne pamti rod«; »Šibe gospoda reši nas gospod!«

Na velikonočno nedeljo leta 1895 je silovit potres stresel Ljubljano. Na velikonočno nedeljo leta 1998 pa so se tla znova močno stresla v Zgornjem Posočju. Veljalo je, da znanost še dolgo ne bo premogla opozoril, ki bi imela praktičen pomen. Fizik in ljubitelj geologije Jure Žalohar pa je razvil teorijo, ki naj bi omogočala napovedovanje rušilnih pojavov.

Dogajanje v Ljubljani po uničujočem potresu leta 1895 podrobneje v knjigi S tramovi podprto mesto opisuje Janez Kajzer. Po mestu je bilo prve dni po uničujočem potresu težko hoditi celo peš, saj so pot zapirali številni tramovi. »Malo so jih postavljali zato, da se zidovi od morebitnih močnejših novih sunkih ne bi sesuli, malo zato, da bi ocenjevalne komisije ocenile škodočim više,« podjetne Ljubljančane opisuje Kajzer.

V Ljubljani je »velikonočni potres« leta 1985 terjal sedem smrtnih žrtev, v Vodicah je zasulo tri otroke, smrtne žrtve je terjal tudi med popotresno obnovo. Gmotna škoda je bila ocenjena na okoli 14 milijonov avstroogrskih kron. Za banalno primerjavo: liter mleka je v tistem času pri nas stal okoli 0,20 krone.

»Tako grozne noči, kakor je bila ona na velikonočno nedeljo, Ljubljana pač še ni doživela,« je poročal časopis Slovenec dan po dogodku v prispevku z naslovom Šibe potresa reši nas Gospod!. Pri konkurenčnem Slovenskem narodu so se oglasili šele čez dva dni in uvodoma zapisali: »Naše mesto je zadela grozna nezgoda, ki je zanj prava katastrofa; potres, kakršnega ne pamti sedanji rod, je pretresel ljubljanska zidovja in je silno poškodoval ter v prebivalstvu obudil prav blazen strah. Ta nesreča je za Ljubljano usodnega pomena, in komur je blaginja mesta in njegovih prebivalcev količkaj pri srci, tisti zre z mračnim pogledom v prihodnost.«

Tovarne so v prvih dneh po potresu ustavile proizvodnjo, šole so bile zaprte, oblasti so krepile policijski nadzor, da ne bi prihajalo do kraj. Vzniknila so šotorska naselja, premožnejši so prve noči preživeli v vozovih in kočijah, na Mirju pa je pridelovalec kislega zelja Fran Jakopič, oče javnosti bolj znanega impresionista Riharda Jakopiča, ponudil brezdomcem 150 zeljarskih sodov in kadi, v katerih so lahko našli začasno bivališče. Ljubljana je imela takrat nekaj manj kot 32 tisoč prebivalcev, ki so živeli v okoli 1400 zgradbah. Med hišami jih je bilo nepoškodovanih okoli trideset. Potresni sunki so učinke dosegli v Celju, Novem mestu, Ribnici, Cerknici, Idriji in Postojni.

Standardi šele po katastrofi v Skopju leta 1963

Ob arhitekturni in urbanistični prenovi se je začela tudi raziskava o novih gradbenih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresno varno gradnjo. Že dve leti po potresu je v kletnih prostorih višje realke na Vegovi ulici začela delovati prva potresna opazovalnica v avstro-ogrski monarhiji. Hitro po tem se je svet zapletel v dve svetovni vojni. Po koncu druge je bila večina stavb pri nas zgrajena hitro in površno, s slabimi materiali, saj predpisov praktično nismo imeli. Po potresu v Skopju leta 1963, ki je uničil 80 odstotkov mesta, umrlo pa je več kot tisoč ljudi, so se stvari na tem področju spremenile. Naslednji mejnik je leto 1981, ko so se predpisi posodobili, zadnji mejnik pa je leto 2008, ko je bil sprejet trenutni standard za protipotresno projektiranje.

Potresno ogrožene stolpnice na Hudovernikovi v Ljubljani (razen skrajno leve).)

Potresno nevarnih stavb, višjih od štirih etaž in zgrajenih pred letom 1981, je v Sloveniji 1188, od tega 393 v Ljubljani. Med njimi je 15 stolpnic, zgrajenih med letoma 1959 in 1965, za katere je značilno, da imajo nad kletjo in pritličjem od devet do 12 nadstropij in da so zidovi v kletnih etažah, v nekaj primerih pa tudi v pritličju, izdelani iz monolitnega betona. Po zadnjih analizah potresne odpornosti stavb v Mestni občini Ljubljana iz leta 2018 te spadajo med najbolj ogrožene stavbe v prestolnici. Nahajajo se v središču mesta; na Streliški ulici (številka 1, 2, 3 in 37A), Hudovernikovi (2, 4, 8 in 13), Rozmanovi 2, Hrvatskem trgu 2, Štefanovi 15, Pražakovi 6, Cigaletovi 8, nekoliko odmaknjeni iz centra sta stolpnici na Sketovi 6 in Grablovičevi 32.

Potresno ogroženi stolpnici na Hrvatskem trgu 2 in v ozadju na Rozmanovi 2.

Nekaj najbolj rušilnih potresov na slovenskih tleh

Na velikonočno nedeljo 12. aprila 1998 so se tla znova močno stresla, tokrat v Zgornjem Posočju. Potres z magnitudo 5,6 je bil najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Čutili so ga celo v Nemčiji in Švici. Poškodoval je več kot 4000 objektov, ni pa zahteval žrtev. Dodaten udarec je območju 12. julija 2004 zadal nov rušilni potres z magnitudo 4,6, ki je terjal tudi človeško življenje – odtrgano skalovje je pokopalo planinca.

Med močnejše potrese v 20. stoletju na območju Slovenije spada potres z magnitudo 5,1, ki je nastal 31. januarja 1956 na območju Ilirske Bistrice. V Ilirski Bistrici je bilo poškodovanih 60 odstotkov zgradb, od tega 30 odstotkov huje.

Manj kot dvajset let kasneje se je treslo idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi bajticami, kritimi s slamo, ko ga je 20. junija 1974 prizadel potres z magnitudo 4,8. Poškodovanih je bilo okoli 5300 zgradb, od katerih so jih okoli tisoč porušili.

arso.gov.si

Posledice velikega koroškega potresa na sliki Mikulaša Wurmserja, ki se nahaja v gradu Karlštejn pri Pragi na Češkem.

Eden najpomembnejših v potresni zgodovini Evrope je bil »veliki koroški potres« 25. januarja 1348 z žariščem v bližini Beljaka in z magnitudo 6,5. Skupno je menda terjal med 20 in 40 tisoč žrtev, močno pa je prizadel tudi naše kraje. Valvasor piše, da je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem porušenih 26 mest, 40 gradov in cerkva. Tresenje so čutili prebivalci do Neaplja, Rima, Firenc, Strasbourga, Krakova ... Sunki so okolico Beljaka tresli še dve leti.

Za najhujšega doslej na naših tleh velja potres na Idrijskem 26. marca 1511. Nekateri avtorji menijo, da sta bila v kratkem časovnem razmiku dva močna sunka. Prvi naj bi nastal na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa ocenjujejo vrednost do 7,2. Terjala sta 12 tisoč žrtev, poškodbe na objektih so nastale celo na Dunaju in v Benetkah.

Poleg vremenske kmalu tudi potresna napoved?

Veljalo je, da znanost še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko določila kraj, velikost in čas nastanka potresa z natančnostjo, ki bi imela praktičen pomen. Seizmologija kot veda o potresih je v 20. stoletju poskušala ta pojav napovedovati s tako imenovanimi prekurzorji, recimo z obnašanjem živali, deformacijami zemeljskega površja, elektromagnetnih anomalij ...

V tistem času so si ljudje pri razlagah tudi izdatno pomagali z domišljijo. Po velikonočnem potresu so se po Ljubljani širile govorice, da bo na Šmarni gori izbruhnil vulkan, da je pod Ljubljano luknja, ki se bo odprla in požrla mesto. Obrt vedeževanja, napovedovanja prihodnosti, se je razcvetela. Za zajezitev panike je moral v dogajanje poseči takratni župan Peter Grasselli, ki je razglasil, da bo raznašalce »fake news« doletela kazen.

Fizik in ljubitelj geologije Jure Žalohar pa je sestavil novo fizikalno teorijo Omega, ki naj bi vsaj teoretično omogočala napovedovanje rušilnih pojavov. Žalohar je teorijo predstavil v 570 strani dolgi knjigi Omega teorija: Nova fizika potresov. S sodelavci je tudi razvil računalniški program T-Tecto, ki trenutno po vzoru meteorologije omogoča model napovedovanja potresov s 64-dnevnim pogledom vnaprej. Takšne napovedi pa bodo v prihodnje na voljo le ustreznim pooblaščenim institucijam.