V prihodnjih tednih bo minilo štiri leta od ukinitve nedeljskega dela trgovin. Septembra 2020 je namreč državni zbor z večino sprejel novelo zakona, ki je trgovinam prepovedala poslovanje ob nedeljah in praznikih. Med izjeme je uvrstil le prodajalne na bencinskih servisih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah, letališčih, v pristaniščih, bolnišnicah in druge manjše prodajalne, v katerih kupcem strežejo tudi sami lastniki.
V mesecih pred odločitvijo, ki je polemike sprožala že dve desetletji, so zaprtju najbolj nasprotovali vodilni predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), največje lobistične organizacije trgovcev. Ti so svarili, da bi imelo nedeljsko zaprtje trgovin katastrofalne posledice za panogo. V tem primeru bi delo na leto izgubilo do 12 tisoč zaposlenih, trgovci pa bi bili ob desetino prihodkov, je javno govorila predsednica zbornice Mariča Lah.
Toda danes jasno, da se te napovedi niso uresničile. Ravno nasprotno: iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da danes v trgovski panogi dela več ljudi kot leta 2020, poslovanje trgovskih družb pa se je v tem času precej izboljšalo. »To je pričakovano. Potrošniki so se prilagodili. Zdaj svoje nakupe opravijo v šestih in ne več sedmih dneh,« danes meni ekonomist Bogomir Kovač, ki je že takrat napovedi trgovinske zbornice ocenjeval za pretirane. Za koliko se je torej v napovedih »zmotila« zbornica, ki velja za eno najmočnejših in najbolj izpostavljenih delodajalskih organizacij, redno pa sodeluje v javnih razpravah glede davčnih in drugih politik? In zakaj?
Še nikoli ni bilo toliko zaposlenih v trgovinah
Poglejmo številke. Jeseni 2020, ko je začel veljati zakon o nedeljskem zaprtju trgovin, je po podatkih statističnega urada (Surs) v dejavnostih trgovine na drobno ter posredništva in trgovine na debelo skupaj delalo približno 98 tisoč zaposlenih in samozaposlenih. Med njimi so bili tako delavci velikih trgovskih družb kot majhnih prodajaln.
V trgovinski zbornici so takrat opozarjali, da panogi grozijo množična odpuščanja. Delo bi lahko izgubilo do 12 tisoč zaposlenih na leto, saj da bodo prihodki upadli za 10 odstotkov, je svarila Mariča Lah. Direktorji največjih trgovcev so poudarjali, da se nakupi ne bodo prerazporedili na druge dni v tednu, da bodo šli potrošniki raje v tujino in da se bodo v živilskih trgovinah močno povečale količine zavržene hrane.
Toda že v letu dni po ukinitvi nedeljskega dela trgovin, ki ga je zaznamovalo še več valov epidemije, se ni zgodilo nič pretresljivega:
– že konec septembra 2021 je bilo v dejavnosti zaposlenih celo 1400 več ljudi kot leto dni pred tem, nekaj mesecev pozneje je njihovo skupno število že prvič preseglo sto tisoč,
– tudi v letih 2022 in 2023 se število zaposlenih v trgovini praktično ni spreminjalo,
– maja letos so jih na Sursu našteli 100.198. To je dobrih dva tisoč več kot ob ukinitvi nedeljskega dela.
Več prihodkov in tudi višji dobički
So se v zbornici res »zmotili« ali pa so namerno zavajali s podatki? Leta 2020 so za portal Oštro poudarjali, da so svojo oceno »pripravili na podlagi posvetov s člani zbornice in strokovnjaki«, ne pa na ekonometričnih modelih, saj da ti tedaj zaradi epidemije niso dajali zanesljivih napovedi. Toda po oceni ekonomista Bogomirja Kovača so takrat v zbornici »linearno odčitavali nekatere podatke«.
»Od sedmih dni so enega kar odšteli. Že ob ukinitvi nedeljskega dela trgovin je bilo pričakovati, da se število zaposlenih ne bo zniževalo. Smisel tržne ekonomije je visoka stopnja prilagodljivosti. Potrošniki so se pač odločili, da bodo vse nakupe opravili v šestdnevnem obdobju, zato so spremenili svoje dotedanje navade. Nedelje niso več namenjene za romanja v nakupovalna središča, ampak so to zdaj verjetno sobote,« je aktualne podatke komentiral Kovač.
»V tem času se je precej uveljavilo in razširilo tudi spletno nakupovanje, ki ni vezano na konkretni dan. Prav tako se je izkazalo, da košarice niso odvisne od tega, ali so trgovine v nedeljo odprte ali ne, ampak od drugih dejavnikov, od cen naprej,« je dodal Kovač.
Zgrešili tudi pri napovedih poslovanja
Enako kot pri gibanju števila zaposlenih so v zbornici zgrešili tudi pri napovedih obsega prometa, ki ga ustvarjajo trgovci. Ta namreč danes ni nič manjši kot leta 2020. Po podatkih agencije za javnopravne evidence in statistiko (Ajpes) je takrat dobrih 15.100 družb v dejavnosti »trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil« ustvarilo nekaj več kot 31 milijard evrov čistih prihodkov od prodaje. Res je, da je bilo to slabih pet odstotkov manj kot leta 2019, a je do razlike v pomembni meri prišlo zaradi epidemije in s tem povezano nižjo potrošnjo gospodinjstev.
Že leta 2021 so se skupni prihodki trgovcev zvišali na 37,4 milijarde evrov, leto dni pozneje pa na 46,5 milijarde evrov. V letu 2023 je okoli 15 tisoč družb ustvarilo okoli 45,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je polovico več kot leta 2020. Poudariti velja, da je bila takšna rast v veliki meri posledica visoke inflacije oziroma rasti cen hrane in drugih osnovnih dobrin. Toda istočasno so se krepko povečali tudi dobički družb v trgovinski dejavnosti. Te so še v letu 2020 ustvarile 642 milijonov evrov neto čistega dobička. Že leto pozneje se je kljub črnim napovedim trgovinske zbornice več kot podvojil – na 1,3 milijarde evrov. Za primerjavo: dobiček trgovcev je bil le za tretjino manjši od skupnega dobička družb iz predelovalne dejavnosti, ki zaposlujejo še enkrat več ljudi in so pomemben motor gospodarske rasti.
Vsi iščejo nove zaposlene
Visoko donosnost poslovanja je trgovinska dejavnost obdržala tudi v letih 2022 in 2023. V nasprotju z opozorili zbornice se je pri trgovcih odprl nov problem: pomanjkanje kadra. Tako je mogoče na spletnih straneh Spara Slovenija, Hoferja, Lidla in drugih velikih trgovskih družb najti na stotine prostih delovnih mest, predvsem v prodajalnah. Odpiranje novih poslovalnic v večjih krajih kaže na to, da bi v trgovinski dejavnosti zaposlovali še več, če jih ne bi omejevala nizka brezposelnost in pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
Nove zaposlene iščejo tudi v Mercatorju, kjer so v zadnjih letih zaradi slabega poslovanja in povečane konkurence tujih diskontnih verig zmanjševali število zaposlenih. Trenutno imajo objavljenih 72 prostih zaposlitev, pri čemer v več oglasih iščejo večje število zaposlenih. V Petrolu, ki je – tu so se opozorila izkazala za točna – eden od zmagovalcev zakona, saj ima lahko ob nedeljah odprte trgovine na bencinskih servisih, pa so za ljudi brez znanja tako slovenskega kot angleškega jezika sistematizirali celo novo delovno mesto (pomoč v trgovini).
