Kot je za Jano potrdil Primorec David Necmeskal, je med epidemijo covida spoznal, da je nastopil čas za spremembo. Čas, da sleče vojaški kombinezon in sede za krmilo letala za gašenje iz zraka. Skupaj s pilotom Rokom Perkom se zdaj pod budnimi očmi dveh španskih in enega italijanskega pilota urita, da bosta lahko air traktorje pilotirala samostojno, kar bo trajalo še nekaj mesecev. Kot je znano, Slovenija trenutno poseduje dve tako imenovani »rumeni ptici,« a kmalu prihajata še dve.
Slovenska air tractorja, ki sta del posebne enote za gašenje iz zraka pri Upravi RS za zaščito in reševanje, sta do danes nad požari zahrumela na Krasu, nad Ilirsko Bistrico (udar strele) ter minuli teden še na območju Ajdovščine. Ker se Slovenija kljub majhnosti ponaša s kopico nedostopnih terenov, je tudi po besedah Necmeskala najbolj smotrno in najceneje, da ima tudi lastna letala za gašenje.
In kako ga je pot vodila do krmila letala? Kot je pojasnil Primorec, se je po gimnaziji podal na študij strojništva v Ljubljani, kjer je opravil prvi letnik in se v drugem usmeril v letalstvo. »Že v osnovni šoli sem rad sestavljal letala, zanimalo me je tudi orožje, vendar ne kot sredstvo za ubijanje, ampak bolj v tehničnem smislu.« Že konec tretjega letnika se je nato prijavil na razpis za vojaškega pilota, v enem mesecu diplomiral in začel vojaško pot, ki je »dolga in mučna«. »Kot z neizklesanega kipa je vojska z mene pilila vse tiste dele, da sem nazadnje lahko prišel do sem,« je še pojasnil. Z vojsko si je prišel navzkriž v času epidemije covida, ko je spoznal, da je prišel čas za spremembo, ko se je zrušilo njegovo prepričanje, da se ljudje oblikujejo v »klape«, sklepajo zavezništva, gradijo tovarištvo, ko bi drug za drugega naredili vse.Odločitev je zorela in tudi dozorela, a priznava, da vojaškega kombinezona ni bilo lahko sleči in se podati v neznano. Zdaj je spet našel smisel – svoje znanje uporabljati za nekaj dobrega, za gašenje iz zraka.
Celoten pogovor z Davidom Necmeskalom je na voljo v novi izdaji revije Jana.
