Obletnica katastrofe

Video: V Ljubljani rastejo drevesa, ki so kot semena preživela hirošimski udar

A. M./STA
6. 8. 2024, 10.59
Posodobljeno: 6. 8. 2024, 11.52
Deli članek:

Mineva 79 let od trenutka, ko so 6. avgusta 1945 ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes uspešno rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani
Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času je nad Hirošimo eksplodirala štiri tone težka bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy oz. Deček, in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Praktično takoj je umrlo okoli 80.000 ljudi. Kasneje je za posledicami eksplozije skupno število žrtev doseglo okoli 140.000.

Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man oz. Debelinko s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40.000 smrtnih žrtev, za posledicami pa je kasneje umrlo še okoli 30.000 ljudi. Japonska je 15. avgusta kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-pacifiškem območju.

Župan Hirošime Kazumi Matsui je ob obletnici pozval k skupnim prizadevanjem za jedrsko razorožitev, medtem ko vojna v Ukrajini in razmere na Bližnjem vzhodu poglabljata strah in nezaupanje po vsem svetu, poročajo tuje tiskovne agencije. Svetovne voditelje so pozvali, naj se prenehajo zanašati na jedrsko orožje kot sredstvo odvračanja in nemudoma sprejmejo ukrepe za svet brez jedrskega orožja - ne kot ideal, temveč zato, da bi odpravili nevarnost jedrske vojne med konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Hirošimska katastrofa namreč ne sme biti nikoli pozabljena in se ponoviti, s čimer se strinjamo tudi Slovenci. V simbol spomina v našem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani uspevajo drevesa, ki so kot semena preživela udar, in bila prepeljana v Ljubljano z namenom posaditve.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani
V Ljubljani rastejo drevesa, ki so kot semena preživela hirošimski udar.

Na pobudo profesorja Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt UL zaprosil za semena dveh vrst tovrstnih dreves, dvokrpega ginka in japonski koprivovec.

Semena so v Botaničnem vrtu UL posejali junija 2013, kjer so tudi uspešno vzkalila. Kot je poudaril vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon, je zaradi svoje zgodovine še posebej zanimiv dvokrpi ginko. "Ginko je primer vrste drevesa, ki prikazuje, kako trdoživa je narava. Ta drevesa izvirajo iz obdobja Perma, pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri. Čeprav je vrsta skupaj z dinozavri skoraj izumrla, so nekatera drevesa vendarle preživela. Ohranili so jih v samostanskih tibetanskih vrtovih, kjer so jih gojili," je pojasnil za STA.

Ker so sprva domnevali, da je to izumrla vrsta, jih danes imenujemo tudi živi fosili. Nekoč je bil ginko bolj razširjen, saj so njegove prednike našli kot fosilne ostanke tudi v Evropi. "Po današnjem vedenju je v Evropi izumrl pred tremi milijoni let, v Ameriki pa že pred sedmimi milijoni let," je dejal. Čeprav je bil to včasih rod z več predstavniki, se je do današnjih dni ohranila ena sama vrsta - dvokrpi ginko.

Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel in to ravno ob porušenem samostanu približno en kilometer od središča atomskega udara. "Bilo je edino drevo, ki je ostalo, in to najbližje atomskemu udaru," je poudaril Bavcon.

Kljub temu, da je bilo drevo videti suho in mrtvo, je ponovno oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, pa se ohranja še danes. "Gre za lep primer, ki govori o tem, kako je narava trdoživa. Človek je zato ne bi smel tako preizkušati, kot jo je z odvrženo atomsko bombo na Hirošimo. Moramo se naučiti, da tega ne delamo več, zato je ginko tudi postal drevo miru," je povedal.

Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili z Japonske, v Botaničnem vrtu UL nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Drevesa miru so tudi 7. oktobra 2014 slovesno presadili iz majhnih lončkov v večje lonce, od tedaj naprej pa so jih presadili še nekajkrat. "S tem želimo namreč vzgojiti primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti, prav zraven nasada japonskih češenj," je poudaril Bavcon.

Poleg dreves Hirošime tudi japonske češnje prinašajo sporočilo miru. "Lepo bi bilo, da bi nekaj dreves zasadili tudi na razširjeno lokacijo za Botanični vrt na Večni poti 111, da ne bomo pozabili daljne obveze iz leta 1974 o širitvi vrta pod Rožnikom, ko je železnica prvič zarezala vanj," je ob tem še poudaril Bavcon.

Estrada

eva peternelj 1
Dvojno veselje, dvojne skrbi

Udeleženka resničnostnega šova priznava, da ob dveh malčicah ni lahko

natasa tic ralijan in sinova
Negujejo močne vezi

Natašo Tič Ralijan sta sinova že zdavnaj prerasla

natasa bester 1
Silna ljubezen do živali

Hvaležna za vsa bitja, ki ji delajo družbo

Vasilij Žbogar, ambasador Go to Barcolana
Gladek kot morje v bonaci

Vasiliju Žbogarju se ni treba briti

slovenija-ima-talent-2024
Slovenija ima Talent

Žiranti Talentov: »Ne skrivamo, da ni vsak nastop na dušo pisan vsakemu žirantu!«

ana maria mitic
Klavir prva in edina ljubezen

Ana Maria Mitić živi v celibatu

Zanimivosti

METKA KLEVIŠAR, upokojena zdravnica
Soustanoviteljica Karitas in Hospic

Metka Klevšar, upokojena onkologinja: »Postajamo roboti, ki jim manjka temeljna človečnost«

feng dreamstime_xxl_30598269
Primerjava materialov

Vhodna vrata: spoznajte razlike med materiali

Toplotna crpalka - zracni vir
Združitev obnovljivega in klasičnega vir energije

Za starejše hiše so primerne hibridne toplotne črpalke

strogi
V šolo bistra buča

Vrnitev v preteklost: 'Kdaj boš šel v tretji razred? Mogoče, ko bomo drugega belili.'

Beeland-1
Zanimivosti

Slovenci vodilni ponudniki apiturizma v svetu

SDO_10-03-24_1219UTC_131-171_RedScreen_4k
Možnost pojava severnega sija

Zabeležili najmočnejši sončev izbruh trenutnega cikla