Drugo vrnitev v politiko je po dobrih treh letih odsotnosti napovedal Karl Erjavec. Ustanavlja Zbor za prihodnost Slovenije. Najprej kot društvo, v naslednji fazi v začetku prihodnjega leta pa kot sredinsko stranko, »če bi se izkazalo, da obstaja interes, da smo zaželeni«. Do leta 2020 je 15 let vodil Desus, šestkrat je bil minister v različnih vladah. Potem ko ga je na kongresu Desusa porazila Aleksandra Pivec, se je ekspresno umaknil in se kmalu še kratko vrnil spet vodit Desus in kot premierski kandidat spodletele levosredinske koalicije Kul proti Janezu Janši. Takrat je iz politike odšel – v gospodarstvo, trdil je, da za zmeraj. Zdaj se ravna po motu, da nikoli ne reci nikoli.
Novica tedna ste, gospod Erjavec. Kaj je to? Testiranje terena ali kurantni trenutek med evropskimi volitvami in naslednjimi parlamentarnimi doma? Če bodo volitve redne, bo leto 2025 že predvolilno.
Če se umakneš iz politike, ne pomeni, da si mrtev. Že nekaj mesecev me nekateri krogi resno nagovarjajo, da bi se vrnil. Tudi ko grem med državljane, v Mercator ali kamorkoli, mi jih veliko reče »Karl, moraš se vrniti, potrebujemo ljudi s političnimi izkušnjami«. Prepričala pa me je predvsem podpora gospodarstvenikov, zlasti tistih, ki niso v državnih podjetjih, niso monopolisti, ki se jim ni treba kaj posebno truditi za nove trge, ampak odgovarjajo s svojim kapitalom, poskušajo na tujih trgih sami prodati svojo storitev in so nezadovoljni s poslovnim okoljem, nimajo zadostne podpore za svoje poslovanje. Nekateri mi celo pravijo, da so imeli boljše pogoje poslovanja, ko je bil Janez Janša predsednik vlade. Kar me na neki način preseneča. Robert Golob je vendarle iz gospodarstva. Do mene so prišli predvsem zaradi izkušenj, ki so jih imeli z menoj, ko sem bil zunanji minister, ker je bila gospodarska diplomacija ena mojih najpomembnejših prioritet.
Sklop okoliščin me je prepričal. Ne želim si, da bi to bila stranka Karla Erjavca, ampak ljudi, ki so že bili v vladah, pa smo pozabili, da so sploh kdaj politično delovali, čeprav so bili korektni ministri brez afer. Imel sem pogovore z bivšimi kolegi ministri. Nihče od nas, ki gremo v ta projekt, tega ne dela zaradi preživetja. Izpolnjujem pogoje za upokojitev, ampak imam še toliko energije, da ne morem biti upokojenec. Takoj ko se vrneš v politiko, pa te začnejo blatiti. Zato moji podporniki tudi ne želijo, da karkoli rečem o imenih. Marsikdo od njih bo zdaj slabe volje, da sem prehitro skočil v vodo. Ampak mislim, da je pravi čas.
Torej najprej društvo. Jeseni, po poletju?
Tako, ja. Novembra bomo organizirali okroglo mizo o prihodnosti Slovenije. Boli nas, da Slovenija razvojno zaostaja. Če smo še včasih menili, da smo daleč pred baltiškimi državami, pred Češko in drugimi, danes vidimo, da na nekaterih področjih že zelo zaostajamo.
Vaši podporniki, simpatizerji niso niti pri Golobu, ali niso več, niti jih ni pri Logarju?
Ne ne. Gre za državljane, ki želijo imeti izbiro. Pravijo, da desnega pola ne bi volili, levega pa so volili, a so razočarani, imeli so drugačna pričakovanja.
Sredinska stranka namesto žive nežive Logarjeve Platforme sodelovanja, to pripravljate?
Pričakoval sem, da bo Platforma, ki jo je oblikoval Anže Logar, uspešna, da bo aktivna. Pričakovati je bilo tudi, da bo Logar sodeloval na evropskih volitvah. Prepričan sem, da bi bili uspešni in bi dobili evropskega poslanca. Žal se to ni zgodilo in tukaj vidim praznino. Ljudje si želijo zmerno opcijo, stranko, ki ni radikalna. V tem trenutku moti tudi to, da obe politični strani ustvarjata velike tenzije.
No, predsednik vlade napoveduje še en svoj mandat, bivši premier Janša napoveduje predčasne volitve.
Nič od tega se ne bo zgodilo. Ne bo ne predčasnih volitev in tudi ni pričakovati, da bi lahko Robert Golob zmagal na naslednjih volitvah. Pričakujem, da bo doživel enako usodo, kot so jo vse stranke novih obrazov. Stranka Mira Cerarja je imela več kot 30-odstotno podporo, na naslednjih volitvah pa je bil rezultat okoli 13, 14 odstotkov. Če pogledamo javnomnenjske ankete na sredini mandata, vidimo, da bi se lahko ta zgodba ponovila pri Golobu. In če pogledamo še naprej, lahko vidimo, da ima SDS toliko podpore kot Gibanje Svoboda in Socialni demokrati skupaj. Za Novo Slovenijo sem prepričan, da bo dosegla volilni prag, dobro so organizirani in imajo svojo volilno bazo. Vprašanje je, kaj se bo zaradi neenotnosti, notranjih trenj zgodilo z Levico. Ali bo SLS znala enotno nastopiti na parlamentarnih volitvah, potem ko je dosegla izjemen rezultat na evropskih. Ne smemo pozabiti na Vladimirja Prebiliča, ki dosega dobre rezultate tako na predsedniških kot na evropskih volitvah. Se pa postavlja vprašanje, ali bo zainteresiran, da nastopa tudi v slovenski nacionalni politiki. Funkcija evropskega poslanca ima svoje zahteve.
Zbor za prihodnost ...
Glede na to, da je petina volilnega telesa neopredeljena, da si želi zmerno sredinsko stranko, ne radikalizmov, ampak demokracijo, pravno in socialno državo, da ni pritiskov na medije, da ni pritiskov na neodvisne institucije, da razbremenimo gospodarstvo, mislim, da je prostor za stranko s takšnim programom. Moram pa tudi povedati, da sem še vedno podpredsednik Evropske demokratske stranke, čeprav sem se umaknil iz politike. Tako da sem na evropski ravni kar aktiven in tudi od tam prihajajo pobude, naj se vrnem in bo ta politična družina z našo stranko dobila novo članico. Tako da je bilo več okoliščin za mojo odločitev. Nisem si mislil, da se bom še kdaj vrnil v politiko. Zdaj imam moto nikoli ne reci nikoli. (smeh)
Če smo že pri rekih. Tudi ta obstaja, da ni naključij. Komu koristi vrnitev Karla Erjavca?
Sloveniji koristi. Poskušali bomo vnesti zmerno politiko, zagotoviti, da sistemi delujejo. Presenečen sem, da v enem letu od poplav praktično še nihče nima rešenega svojega stanovanjskega problema. Preprosto ne znajo. Nimajo idej. V takšnem položaju bi jaz ustanovil medresorsko komisijo z ministri, od okolja, infrastrukture do financ, in naj pripravijo zakon, ki bo omogočil izredno financiranje in pospešene izredne postopke nadomestne gradnje. Kjer je objekte treba sanirati, pa bi takoj angažiral republiški stanovanjski sklad, da pomaga z ugodnimi posojili. Ekološki sklad bi lahko prispeval za sanacijo. To, da zdravstvo stavka že več kot pol leta, pomeni demontažo javnega zdravstva in tega ne smemo dopustiti. Ne predstavljam si, kako si bo običajen državljan z normalnimi prihodki privoščil draga zdravljenja. Že danes te je strah, kakšen bo račun, ko greš v lekarno. Na te izzive bo politika morala odgovoriti. Tudi zato, ker odgovorov ni, razvojno zaostajamo.
Ampak če bodo naslednje volitve levosredinskim strankam izstavile račun, bo več koalicijskega potenciala na desni sredini. V to smer ste prej tudi naštevali. Janez Janša ve, da se vračate?
Janeza Janšo vprašajte, ali me res podpira. Ne verjamem, da si želi moje vrnitve. Če berem medije, ki jih obvladuje, tam ni nobenih prijaznih besed za mojo vrnitev. To so namerno lansirane špekulacije, očitno se moje vrnitve bojijo tako na levi kot na desni. Programsko bomo gotovo bolj sorodni levosredinskim strankam.
Nova stranka torej na začetku predvolilnega leta? In potem na volitve?
Prvi cilj je doseči dober rezultat na parlamentarnih volitvah. Glede na to, da je petina volivcev neopredeljenih, mislim, da je ta bazen velik. Ta prazni prostor bi sicer morala zasesti Logarjeva Platfoma in potem morda sploh ne bi bilo potrebe po novi sredinski stranki. Ker pa ta ideja ni zaživela, so se očitno nekateri krogi obrnili name. Ljudje mi govorijo, če bodo predčasne volitve, tako kot napoveduje Janša, ne vem, koga naj volim, ostal bom doma. Nimajo izbire. Niti ne pričakujem, da bo samo ta nova stranka na naslednjih volitvah, še več se jih bo pojavilo. Vesna je po zadnjih meritvah javnega mnenja že na pragu parlamenta ...
Logar je zamudil trenutek?
Mislim, da ga je zamudil. Saj se nič ne dogaja. Če bi jaz bil v tem položaju, bi gotovo šli na evropske volitve in dosegli bi lep rezultat, tako kot ga je Prebilič.
Ampak niste imeli stranke. Prek Desusa pa ni več šlo.
Ta zgodba je bila precej naključna. Poklical me je takratni predsednik Desusa Anton Rifelj. Želel se je pogovoriti, kaj si mislim o stranki, kaj bi bilo treba storiti. V tem pogovoru je padla tudi ideja, da Desus nastopi na evropskih volitvah, da bi bilo dobro za stranko, če doseže relativno dober rezultat. Vprašan sem bil, ali bi bil pripravljen kandidirati, in po premisleku sem se strinjal, nato pa so se v stranki spet prebudile različne struje in so se očitno prestrašili moje vrnitve. Očitno je tam situacija takšna, da raje potopijo stranko, kot pa da bi se odrekli določenim privilegijem.
Namesto novih obrazi z zgodovino, pravite. To se bo izšlo?
Kdaj novi obraz v Sloveniji dobi 30 odstotkov ali več? Takrat ko je Janez Janša v vladi. Ko je leva vlada, in tudi če pride novi obraz, je pa na volitvah pri 13, 14 odstotkih, tako kot je bilo s stranko Marjana Šarca. Na naslednjih volitvah tega filma, da bi levosredinska stranka dobila več kot 30 odstotkov, ne bo, to je moja ocena. Ljudje so tudi naveličani, da se zgodba z novimi obrazi ves čas ponavlja. Na takšen način tokrat ne bo šlo. Na desnem polu pa so politiki zelo stabilni, ko gre za njihove mandate. Vodja opozicije je v politiki že od osamosvojitve, več poslancev SDS je že večkrat ponovilo mandat, tudi v Novi Sloveniji vidimo vedno ene in iste obraze, kar pomeni, da so to ljudje s politično kilometrino in veščino, tega pa na levem polu manjka. Politika je pač tudi obrt. Eno je, če prideš svež, drugo pa, če si izkušen, prekaljen, imaš za seboj tudi kako grenko situacijo. V levem polju imamo v glavnem samo nove obraze. Stari obrazi imajo pa prešibko stranko. S šestimi, sedmimi odstotki, kot jih ima SD, ne moreš odločilno vplivati na odločitve v državi.
Nova stranka potrebuje infrastrukturo, teren. Finance.
Mene teren ne skrbi. Slovenci in Slovenke me zelo dobro poznajo. Neštetokrat sem prevozil in nagovoril Slovenijo, ko sem bil aktivno v politiki. Ko gre za finance, pa morajo biti transparentne. Pričakujem, da bodo tisti, ki me podpirajo, prispevali tudi finančno. Zato se bomo v prvi fazi organizirali kot društvo, to se pravi Zbor za prihodnost Slovenije, ki je tudi odgovor na Zbor za republiko. Mi ne želimo druge republike, mi želimo drugačno Slovenijo. Ko bomo politična stranka, bomo pa seveda morali spoštovati pravila, ki veljajo za politične stranke.
