Po novem morajo delodajalci za svoje zaposlene beležiti čas njihovega prihoda na delo in odhoda z njega, odmor med delom, predvidoma za malico, pa tudi opravljene ure v drugih posebnih delovnih razmerah - recimo na terenu ali od doma, prav tako o nočnem, izmenskem, nadurnem, prazničnem delu. Obenem imajo delavci pravico, da se seznanijo s podatki o zabeleženem delovnem času za njih. Sprejetje zakona so spremljale številne kritike glede njegove ustreznosti, tudi o tem, ali je dovolj življenjski, ob delodajalcih pa so se nemalokrat ob zamudnost in nesmiselnost tovrstnega evidentiranja delovnega časa spotaknili tudi določeni profili zaposlenih, katerih delovni proces ne poteka "klasičnih osem ur dnevno".
Največ kršitev pri gradbincih in gostincih
O tematiki razpravlja Ekonomsko-socialni svet, za katerega so delovni inšpektorji pripravili analizo lani sprejetega zakona. Ob tem so izrekali globe bolj simbolično, izhaja iz pred dnevi objavljene analize, kar so ob sprejetju novele zakona tudi obljubljali. Globe so bile izrečene le ob velikih in dlje časa trajajočih kršitvah, pri majhnih kršitvah so delodajalci praviloma prejeli zgolj opomin. Tako so inšpektorji v letošnjem prvem polletju ugotovili 392 kršitev vodenja evidenc delovnega časa, a izrekli le 18 odločb o prekrških in izdali vsega 22 plačilnih nalogov. Obenem je bilo izrečenih 129 upravnih odločb za odpravo ugotovljenih kršitev in 34 odločb o prekršku, s katerimi so delodajalcem izrekli opomin. V prvem letošnjem polletju so izrekli še 107 opozoril po zakonu o prekrških in 31 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Po pričakovanjih so bile kršitve najpogosteje ugotovljene pri gradbincih in gostincih, ugotovljene kršitve pa so se nanašale predvsem na podatke, ki jih mora delodajalec vsakodnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca, predvsem pri prihodu na delo in odhodu z njega ter pri delu v posebnih delovnih razmerah. Zaznati je trend naraščanja kršitev, inšpektorji pa so zaznali tudi vodenje dvojnih evidenc ali njihovo prirejanje za namene inšpekcijskega nadzora, tako da evidence ne izkazujejo realnega stanja na terenu - dela več kot osem ur dnevno pa tudi ne dovolj dnevnega ali tedenskega počitka.
Zakon bodo jeseni prevetrili
Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je že lani napovedal, da bodo zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti po treh mesecih uporabe po potrebi spremenili, na posebnem elektronskem naslovu (evidence.mddsz@gov.si) so prejeli že 226 vlog, od katerih je 179 pobud ali predlogov glede zakona - največkrat o smiselnosti zakona, da je beleženja odmora nepotrebno in da bi zakon moral veljati tudi za funkcionarje. Prvi osnutek zakonskih sprememb je bil pripravljen že februarja letos, a popravkov zakona še ni, obetala pa naj bi se neobveznost beleženja odmorov. Na ministrstvu pričakujejo, da se bodo pogajanja o tem področju na Ekonomsko-socialnem svetu nadaljevala jeseni.
"Glede morebitnih sprememb ZEPDSV-a velja poudariti, da je novela zakona sledila pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat RS za delo in so del dogovora, ki so ga že 19. aprila 2019 na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sprejeli socialni partnerji in s tem namenom ustanovili pogajalsko skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. Priprava novele ZEPDSV-a je potekala v skladu s pravili o delovanju ESS in znotraj ustrezno ustanovljene in v skladu s pravili delujoče pogajalske skupine za pripravo sprememb ZEPDSV. Na koncu še pojasnjujemo, da je ESS na seji 28. junija letos sprejel sklep, da se ustanovi strokovni odbor za obravnavo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki bo pregledal težave po posameznih dejavnostih in ugotovil, ali so potrebne spremembe zakona ter le-te tudi oblikoval," sporočajo z resornega ministrstva.
Inšpektorji svarijo pred možnimi zlorabami evidenc
Na državnem inšpektoratu za delo so se z začetkom uporabe novele zakona o evidencah na področju dela aktivno vključili na preventivni ravni in so tako delavcem kot delodajalcem ponudili strokovno pomoč, zatrjujejo. Ob prihodu na delo in odhodu z njega mora delodajalec voditi še opravljene ure v drugih posebnih delovnih razmerah - recimo na terenu ali od doma, pa nočno, nedeljsko, izmensko in praznično ali nadurno delo, prav tako mora pripraviti tekoči seštevek ur v tednu, mesecu in letu, tudi izraba in obseg odmora delavca morata biti zabeležena. To evidenco mora delodajalec hraniti na sedežu podjetja ali na kraju opravljanja dela, kjer pa inšpektorji opozarjajo na možnost zlorabe evidenc, ki jih delodajalci običajno ob inšpekcijskem pregledu na delovišču (še) nimajo.
Delodajalci morajo tudi delavcem omogočiti ustrezen vpogled v evidenco delovnega časa zanje. Če ustrezne (elektronske) evidence ni, je zagrožena globa od 3000 do 20.000 evrov za pravno osebo, za odgovorno osebo pa od 300 do 2000 evrov. Inšpektorji so v letu 2022 ugotovili skupno 455 kršitev zakona, lani 515, letos do sredine julija pa 234 kršitev, vseh letošnjih kršitev s področja vodenja evidenc na področju dela in socialne varnosti pa je bilo že 392.
