Ko je avgusta lani poplavilo večji del Slovenije, so bili prostovoljni gasilci med prvimi, ki so priskočili na pomoč. Dan in noč so reševali življenja in premoženje ljudi, za kar se jim je država tudi finančno oddolžila. Že septembra lani, mesec dni po poplavah, so prostovoljna gasilska društva skupaj prejela več kot deset milijonov evrov za kritje intervencijskih stroškov, nastalih med ujmo.
Toda leto dni pozneje smo priča drugačni zgodbi. Po tem, ko so prostovoljna gasilska društva od države že prejela denar za opremo, izgubljeno v poplavah, so se nekatera od teh z isto opremo prijavila še na razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki ga vsako leto objavlja uprava za zaščito in reševanje. Tam so po pregledu računov ugotovili, da je 17 gasilskih društev želelo priti do dvojnega plačila istih kosov opreme, skupaj vredne okrog 50 tisoč evrov.
Vloge teh društev so v celoti zavrnili, za nadaljnja štiri leta pa so jim prepovedali sodelovanje na tem razpisu. Je šlo za poizkus zlorabe, kot je mogoče razbrati iz dokumentacije, povezane z razpisom? Ali pa zgolj za napako, če gre verjeti vodilnim predstavnikom nekaterih gasilskih društev?
Prejeli tisoč vlog za sofinanciranje 17.500 kosov opreme
Uprava za zaščito in reševanje, ki jo vodi Leon Behin, vsako leto objavi razpis za sofinanciranje nakupov gasilske zaščitne in reševalne opreme. Nazadnje je to storila marca letos. V razpisu je določila, da lahko država pokrije največ 30 odstotkov z razpisom določene izhodiščne vrednosti za posamezno vrsto gasilske opreme. Pri tem so lahko višje zneske prejela društva iz manj razvitih občin.
Na razpis je prispelo skoraj tisoč vlog, ki so jih pregledali predstavniki uprave in gasilske zveze (GZS). Skupaj so prostovoljna gasilska društva uveljavljala povračilo dela sredstev za nakup več kot 17.500 kosov opreme, razpisna komisija pa je prižgala zeleno luč za državno sofinanciranje 14.478 kosov opreme. To pomeni, da je država prostovoljnim gasilskim društvom zavrnila sofinanciranje skoraj šestine kosov opreme.
Zakaj? Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, sta uprava in gasilska zveza večkrat opozorili prostovoljna gasilska društva, da se na razpis ne smejo prijavljati »z vozili in opremo, ki je bila sofinancirana iz sredstev za povračilo intervencijskih stroškov za Neurja 2023 in Poplave 2023«. Ali drugače: gasilska društva se z opremo, za katero so dobila denar že lani jeseni, niso smela prijaviti na letošnji razpis, na katerem bi lahko denar za to isto opremo od države prejela še enkrat.
Večkrat so jih opozorili na omejitev
Na črnem seznamu prepovedi državnega sofinanciranja so se tako znašla prostovoljna gasilska društva iz 17 občin. V veliki večini pa prihajajo iz območij, ki jih poplave niso prizadele, a so po katastrofalni ujmi prišla na pomoč. Ta društva so: PGD Col, PGD Destrnik, PGD Drešinja vas, PGD Kamence, PGD Korte, PGD Ložnica pri Žalcu, PGD Luče, PGD Naklo, PGD Nova vas nad Dragonjo, PGD Osp, PGD Ribnica – Josipdol, PGD Slovenj Gradec, PGD Smolnik, PGD Sp. in Zg. Gorica, PGD Stanežiče – Dvor, PGD Škale, PGD Šmarje pri Jelšah in PGD Šoštanj – mesto.
Vse občine je sicer država v razpisu opozorila, da bodo zlorabe sofinanciranja oziroma zavajanje komisije z lažnimi podatki in nenamensko izdelavo oziroma uporabo sofinancirane opreme, sankcionirane s prepovedjo sodelovanja. Gasilska društva, ki so kršila ta pogoj, se tako v prihodnjih štirih letih ne smejo prijavljati na državne razpise. Kot že omenjeno, je velika večina društev to omejitev spoštovala, a ne vsa.
V nekaterih prostovoljnih gasilskih društvih so nad odločitvijo, da so se znašli na črnem seznamu, začudeni. Branijo se, da je prišlo do pomote. »Na seznam opreme, ki smo jo poslali na upravo za zaščito in reševanje, smo pomotoma vnesli potopno črpalko, ki jo je že prej sofinancirala država. Njena vrednost znaša 3.000 evrov. Zanjo bi verjetno dobili 200 evrov,« je dejal Klemen Mežnar iz PGD Šoštanj.
Enako se je zgodilo PGD Osp, kjer so ravno tako dvakrat prijavili črpalko. Predsednik PGD Naklo Mitja Valentič nam je povedal, da so pomotoma prijavili gasilsko obleko, vredno dobrih tisoč evrov. S kaznijo pa so se sprijaznili v PGD Šmarje pri Jelšah, ki mu predseduje Andrej Lipuš. Kot je dejal, so pomotoma prijavili gasilsko opremo, kot so rokavice in škornje. »Nazaj bi dobili 60 evrov,« je pojasnil. Niso se pritožili, ker v naslednjih letih ne načrtujejo nobene večje nabave.
»Eni so želeli dvojno plačilo, saj vedo, da gre za državni denar«
Toda viri blizu komisije so nas včeraj opozorili na sume zlorabe. »Eni so si poizkusili izboriti dvojno plačilo, saj vedo, da gre za državni denar. Če je država dala enkrat, bo pač še drugič,« nam je dejal član razpisne komisije, ki ni želel ostati imenovan. Razpisna dokumentacija sicer posebej navaja, da »bodo zlorabe sofinanciranja oziroma zavajanje komisije z lažnimi podatki sankcionirane«.
Društva so tako o tem že pred oddajo vlog prejela dve opozorili, komisija pa je naknadno ugodila pritožbi društvoma iz Luč in Sel pri Kamniku, ki jih je prvotno uvrstila na črni seznam. Na njem je tako ostalo 17 prostovoljnih gasilskih društev. Nekatera so neuspešno prijavljala zneske, večje od pet tisoč evrov. Največjega, vrednega skoraj deset tisoč evrov, je prijavilo PGD Nova vas nad Dragonjo, zajemal pa je nakup črpalke in agregata. Skupna vrednost opreme, ki jo je država enkrat že plačala, drugič pa je ni želela sofinancirati, znaša približno 50 tisoč evrov.
Država bo sicer gasilskim društvom pomagala nabaviti zaščitne obleke, čelade, rokavice, škornje, 52 potopnih črpalk, 24 agregatov in tudi 26 gasilskih vozil. Skupaj so gasilska društva na razpisu prijavila kar 50 vozil, a so na upravi za zaščito in reševanje zavrnili sofinanciranje skoraj polovice le-teh.
Prepoved prijave na prihodnje razpise predstavlja velik udarec za PGD Slovenj Gradec, kjer v letu 2025 pričakujejo nov gasilski avto. Če bi lahko zaprosili za sofinanciranje, bi od države dobili 15.000 evrov. »Zdaj pa tega denarja ne bo,« je povedal predsednik gasilskega društva Sašo Matves, ki se čudi ostremu odzivu uprave za zaščito in reševanje, saj da »je prišlo do napake v številki računa«. Dokumentacija sicer razkriva, da je društvo iz Slovenj Gradca prijavilo 6100 evrov vreden agregat. To naj bi, tako Matves, storilo pomotoma.
