Na policiji, ki posreduje v teh dogodkih, pravijo, da redno spremljajo vse varnostno zanimive dogodke, po izkušnjah sodeč pa so žeparji najaktivnejši v Ljubljani. Znotraj mest seveda obstajajo »vroče« točke, kjer je koncentracija ljudi in s tem tudi žeparjev največja, in na takšne točke se policija posebej osredotoča. V kritičnih mesecih povečajo število patrulj, več jih je na terenu tudi v civilnih oblačilih, več je patrulj policistov konjenikov ali vodnikov službenih psov. »Več takšnih nadzorov opravljamo na krajih, kjer je pričakovati večje število ljudi, kritični so železniška postaja, avtobusna postaja, trgi in predeli, kjer se zbirajo tako domačini kot turisti. Da bi zagotovili ustrezno število policistov, policijske uprave sodelujejo med seboj, uporabimo pa tudi člane pomožne policije,« so povedali odgovorni.
Delujejo v skupinah
Žeparji namreč izkoriščajo gnečo in tesen stik z žrtvami. Značilen pristop je denimo, da eden od žeparjev osebo zamoti, sostorilec pa jo okrade. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali preostale vredne stvari, ki jih ima žrtev pri sebi. Načeloma delujejo manjših skupinah, od dva do pet članov, in si med seboj razdelijo vloge. »Velikokrat so med njimi tudi ženske in otroci. Izjemoma žeparki delujeta sami, vendar to praviloma ni njihov način delovanja,« dodajajo na policiji.
Takih načinov delovanja je pri nas največ, manj pa je primerov, ki jih denimo vidimo v drugih državah – ko tatovi s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in izginejo. A tudi v Sloveniji se dogajajo nasilne tatvine oziroma ropi, največkrat pa so žrtve starejši oziroma ljudje, za katere tatovi ocenijo, da se bodo težje branili. Policija opozarja, da je eden prvih korakov pri zagotavljanju osebne varnosti oziroma varnosti pred krajo to, da smo ves čas pazljivi in ne zaupamo kar vsem.
Policija svetuje
Med druge napotke, ki jih navaja policija, spadajo naslednji ... S seboj ne nosite večjih količin gotovine oziroma ne plačujte prepogosto z gotovino, saj ta pritegne pozornost »opazovalcev«, ki si vas nato lahko hitro izberejo za tarčo. To še posebno velja v mestih, ki jih ne poznate, oziroma ne poznate žeparske zgodovine države. Osebno prtljago nosite čim bolj ob telesu in je nikoli ne puščajte brez nadzora. Nahrbtniki in (ženske) ročne torbice naj bodo ves čas zaprti. Včasih je dovolj že sekunda nepazljivosti, saj so žeparji pravi mojstri rokohitrstva. »Bil sem v parku in ob sebi sem imel nahrbtnik. Poleg klopce je bil koš za smeti in samo korak sem naredil, da sem lahko odvrgel papirček, pa je nahrbtnik izginil,« je povedal neki turist.
Vseeno je problematika pri nas manjša kot v večjih metropolah. Slovenci so pogosto žrtve žeparjev v tujini. Zato slovenska policija sodeluje v evropskem preventivnem projektu Ustavimo žeparje (Stop pickpockets), s katerim želijo pri ljudeh spodbuditi samozaščitno ravnanje in jih opozoriti na prisotnost žeparjev. Gre za vseevropsko akcijo preprečevanja žeparjenja na vlakih, v kateri je nemška policija združila prizadevanja več evropskih držav. V preventivni akciji sodelujeta tudi Europol in Railpol, v Sloveniji pa so poleg policije pri projektu aktivne Slovenske železnice. Projekt je sicer naravnan predvsem na preprečevanje žeparjenja na železniških postajah in vlakih, vendar opisane načine žeparjenja storilci uporabljajo povsod, kjer je gostota ljudi večja, na ulicah, v trgovinah in trgovskih središčih, na avtobusih ter drugih postajališčih.
Slovenija kot palček na zemljevidu žeparjev
Kot pravi statistika, pri nas težava še ni tako zelo pereča. Policija je v Sloveniji lani zaznala 44 primerov žeparstva in letos za zdaj 39 primerov, seveda pa se je sezona šele dobro začela. Največ jih je bilo v Ljubljani, lani 32 in letos 24, storilce pa najdejo v slabi tretjini primerov. Z drugimi besedami, če vas okradejo žeparji, je velika verjetnost, da se lahko kar poslovite od svojega imetja. Če pa žeparje zanimajo le denar in bančne kartice, morda čez čas dobite nazaj vsaj dokumente, a tudi to je malo verjetno.
V Evropi so številke seveda drugačne. Po raziskavi britanske potovalne agencije QuoteZone naj bi bila za turiste žeparsko najbolj nevarna naša zahodna soseda, Italija, sledita pa Francija in Španija. Rezultate so pridobili na osnovi pričevanj in izkušenj britanskih turistov, ki so obiskovali najpomembnejše turistične točke v državah. Veliko žrtev sicer tatvine niti ne prijavi policiji, kar je v osnovi narobe, a ne želijo zapravljati časa in živcev, saj verjamejo, da se tako ali tako ne bo rešilo nič.
Italija je raj za žeparje
Za Italijo so lani našteli 478 primerov žeparjenja na milijon turistov, in sicer glede na izkušnje Britancev pri obisku štirih italijanskih turističnih znamenitosti. Najbolj vroča točka je bila fontana Trevi v Rimu, v katero sicer turisti na leto za srečo namečejo za približno milijon evrov kovancev, a žeparji si medtem raje postrežejo z denarjem iz njihovih denarnic. Poleg drugih rimskih znamenitosti sta zelo vroči točki v Italiji še katedrala v Milanu in galerija Uffizi v Firencah.
V Franciji seveda prednjači Pariz, z 251 primeri žeparjenja na milijon turistov; na prvem mestu vročih točk je Eifflov stolp, sledita Slavolok zmage in katedrala Notre-Dame. Na Pariz pa naj bodo pripravljeni tudi vsi, ki se bodo tja odpravili v času olimpijskih iger, kajti te bodo v mesto privabile še več žeparjev.
Tudi Barcelona v Španiji, ki se že kar otepa turistov, je žeparski raj. Najbolj vroča točka je osrednji predel, La Rambla, kjer je veliko različnih uličnih umetnikov, in medtem ko turisti občudujejo njihove mojstrovine, ne pazijo dovolj na mojstrovine žeparjev. Turisti morajo biti previdni tudi pri Sagradi Familii in muzeju Prado, v Grenadi pa pri palači Alhambra.
Veliko število žeparjev so Britanci zaznali tudi v Berlinu, v okolici Brandenburških vrat, nevaren je prav tako München, njegov osrednji trg Marienplatz. V Amsterdamu pa je dobro paziti na svoje žepe v rdeči četrti ali pri muzeju Ane Frank ter Van Goghovem muzeju.
