V civilni iniciativi so prepričani, da hrup še vedno presega z zakonom določene mejne vrednosti, direktor Marumija Marko Kos pa še pred opravljenimi uradnimi meritvami zagotavlja, da so storili vse, da delujejo znotraj zakonskih okvirjev. Je v ozadju le želja določenih prebivalcev po odškodninah in tudi nagajanje podjetniku, ki zagotavlja delovna mesta?
"V takšnem življenjskem okolju je nemogoče živeti, hrup je že krepko načel tudi zdravje in izjemno poslabšal življenjske pogoje," so nam razlagali prebivalci, ki so pokazali lastne meritve hrupa, ki je presegel tudi 80 decibelov (dBA), medtem ko je v slovenski zakonodaji mejna vrednost hrupa postavljena na 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči. O tem, da prebivalcem Trate trušč in lesni prah iz Marumijevega obrata, oddaljenega približno sto metrov od prvih hiš v naselju, kvarita vsakdanjik, smo poročali že februarja. Najglasneje je bilo na Trati med mletjem hlodovine. V Marumiju so ta del proizvodnega procesa peletov nato opustili, vendar to ni pomirilo članov civilne iniciative, ki jih ni prepričala niti postavitev protihrupnega zidu na robu obrata.
Inšpektorji odkrili nepravilnosti
Navedbe t. i. borcev za Trato, da je Marumijev obrat prehrupen, so se maja izkazale za točne. Da je Marumi presegel predpisane mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom, ki zajema tudi stanovanjska naselja, so potrdili pri Inšpektoratu za okolje in energijo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za okolje podnebje in energijo. Inšpektorat je podjetju naložil izvedbo ukrepov za omilitev hrupa, za kar imajo v Marumiju čas do konca tega meseca. Direktor Marko Kos je priznal, da so presegli mejne vrednosti, a zagotovil, da so impulzni hrup, ki je bil po njegovih besedah razlog za ukrepanje inšpektorata, že odpravili.
Tudi to, kakšen zrak dihajo, skrbi prebivalce Trate. Veter v naselje namreč raznaša prašne delce, zaradi katerih imajo težave z dihali, trdijo v civilni iniciativi Borci za Trato. Izpostavljenost lesnemu prahu lahko povzroči bolezni dihal, draženje oči, kožne bolezni, pa tudi raka. Lesni prah je uvrščen v skupino 1 rakotvornih snovi po merilih Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), kar pomeni, da se šteje za nedvomnega povzročitelja raka pri ljudeh. Dolgotrajna izpostavljenost lesnemu prahu, kot so jo deležni denimo delavci v lesni industriji, tako lahko botruje nastanku raka nosne votline in obnosnih votlin.
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Zeleni pas med naseljem in obratom pogoltnil požar
Kos poudarja, da odnos civilne iniciative Borci za Trato do njega ni bil korekten, saj da je bil vedno pripravljen na pogovore. "Način sodelovanja civilne iniciative Borci za Trato je samo prek tožb," je jasen Kos, ki dodaja, da na Trati deluje še ena civilna iniciativa, ki je ob vzpostavitvi proizvodnje prav tako stopila v stik z njim. Da so v Marumiju upoštevali njihove pobude in pripombe, kar so nam v omenjeni civilni iniciativi tudi potrdili. Medtem člani "borcev za Trato" Kosu očitajo prazne obljube, razočarani pa so tudi nad občino Kočevje. Kot pravijo, župan Vladimir Prebilič, ki po izvolitvi za evropskega poslanca kmalu odhaja v Bruselj, nima posluha za njihove tegobe. V civilni iniciativi zahtevajo pogozditev območja med industrijsko cono in naseljem.
Ali podjetje Marumi deluje v okviru zakonskih zahtev, bo tako predvidoma jasno do konca meseca. Če bodo meritve, kot je optimističen direktor Marko Kos, potrdile, da so izvedeni ukrepi delovali, civilni iniciativi Borci za Trato ne bo ostalo prav dosti drugih možnosti kot iskanje rešitev v dialogu s podjetjem, ki ga zdaj zavračajo.
