»V državi smo pravice Romov pripeljali do skrajnosti, nismo pa razvili mehanizmov, ki bi jih prisilili k dolžnostim,« pravijo Kočevci, ki imajo dovolj mlačne in neodločne vlade. Če na policiji ne bodo ukrepali s povečano prisotnostjo patrulj, na ministrstvu za delo pa z odvzemom romskih pravic v primeru kaznivih dejanj, bodo ukrepali sami, so zagrozili. Zgodbe, ki jih pripovedujejo prestrašeni Kočevci, ki se bojijo razkriti svoje identitete, so pretresljive.
I.
Kočevje. Zima. Ura je šest zvečer, zmračilo se je. Natakarica iz tamkajšnjega gostinskega lokala nese izkupiček, ki ga je naredila v svoji izmeni, do trezorja. Ta je oddaljen samo 15 metrov stran. Po nekaj korakih jo obstopijo Romi s pištolo. Poznali so uro njenega prihoda, čakali so jo. Zahtevajo kuverto z denarjem. Natakarica zakriči zelo naglas, da se njeno vpitje zasliši naokoli. Luči se prižgejo v sosednji hiši, na ulici reakcija mimoidočih. Romi se ustrašijo. Imela je srečo, razbežijo se. Od takrat nikoli več ne nese sama denarja v trezor.
II.
Romi v naselju sredi Kočevja zvečer namerno zakurijo ogenj. Zagori del na črno zgrajene lope. Romi pokličejo gasilce in policijo. Policijska patrulja z dvema policistoma se pripelje na kraj dogodka. Začne zasliševati in spraševati. Medtem poteka organiziran rop. Druga tolpa Romov je dobila signal, da lahko začne z nezakonitimi dejanji, saj so policijo zamotili. S požarom so namreč zaposlili edino policijsko patruljo v Kočevju, ki jo je tja prerazporedila generalna policijska uprava. Romi vedo, da imajo za rope po Kočevju približno eno uro miru, preden bo zaradi vklopljenega alarma prišla druga policijska patrulja iz drugega okoliša, ki za prihod na kraj dogodka potrebuje določen čas. Romi kradejo elektroniko, telefone v bližnji trgovini. V zadnjih dveh mesecih je ta trgovina redno tarča vlomov. Pol milijona evrov je strošek škode, ki vključuje krajo, polomljena stekla, uničeno fasado. Rom, ki ga je policija našla čez nekaj mesecev, je bil zaradi številnih ropov zaprt v preiskovalnem zaporu le dva meseca. Zdaj je na pogojnem izpustu in mora opraviti 1200 ur javnih del. Priče, ki so na sodišču pričale, so ustrahovane.
III.
Nov dan v Kočevju. V enega od gostinskih lokalov v okrvavljeni majici vstopi Rom in začne razbijati. Natakarica steče k notranjim vratom lokala in se zapre v lokal ter takoj pokliče policijo in šefa na pomoč. Rom je za vrati nasilen, zahteva pijačo in začne uničevati lokal. Policije ni od nikoder. Po uri in pol pride policija s Turjaka. Kočevska patrulja, edina, ki je takrat delala, je bila pač na drugem primeru, zato je policija v lokal poslala patruljo iz druge občine, ki je do lokala potrebovala več kot uro.
IV.
Poletje v Kočevju. Brezposelni Romi čez dan hodijo na oglede hiš. Obiskujejo starejše ljudi in si označujejo, kdo živi sam, katere hiše so prazne. Pridobivajo informacije o tem, kje ima kdo v hiši kaj vrednega, tudi o orožju sprašujejo. Kot pravijo Kočevci, so pripravljeni za te informacije tudi plačati.
V.
Eden od gasilcev pripoveduje, da so Romi večkrat poklicali, da gori zato, da bi ukradli gasilsko opremo. Vse zato, da jo potem prodajo naprej. Gasilci so se organizirali.
VI.
Družina iz Kočevja se je poleti odpravila na morje. Bilo je pol leta po smrti njihove babice, ki je živela sama. Romi so že vedeli, da je hiša prazna, zato so ob odhodu družine na morje oropali obe hiši. Policija pa, kot nam zaupa krajan Kočevja, ni našla relevantnih dokazov ob ropu. »Nimamo s seboj prave opreme, odtisi so preslabi. Ves čas neka izgovarjanja, kot bi policijo vodili Romi,« pravi. Šest let je trajalo, da so našli delni odtis Rominje, ki naj bi pri njih ropala. Potem so se začeli dolgotrajni postopki dokazovanja na sodišču. Romov ni bilo, imajo majhne otroke, ne morejo priti, so se zagovarjali in vlekli postopke. »Na kočevskem sodišču obtožbe zoper Rome ostanejo nerešene ali pa v predalu, kot da bi bilo sodnike strah. Ko smo prišli v Ljubljano, je sodnica odločila, da bo dala otroke v rejo, če obtoženi Romi ne pridejo na sodišče. Takoj so prišli. Sodnica jih je spoznala za krive, plačati so nam morali 1000 evrov za škodo, ki so jo naredili. Še istega dne so mi prinesli denar.« Po sojenju so Romi priči razbili gostinski lokal, kot opozorilo, da se ne hodi na sodišče. Gostinec nam je povedal, da so mu zagrozili, da je to šele začetek.
VII.
Občina je za občane Kočevja uvedla izposojo koles, t. i. »bicikelj«. Komaj 14 dni je trajalo, pa so bila kolesa uničena, ukradena, polomljena. Priče so poročale, da so jih uničili Romi. Občini so naredili za okoli 6 tisoč evrov škode. Občina je kupila tudi hišo, v katero naj bi zaradi vse večjih getov preselili del romskih družin. Ko so Romi to izvedeli, so hišo požgali do tal. Ko so prišli gasilci in policija, so rekli, da je kanto z bencinom prevrnil pes. V bližini pa je bila slučajno tudi napeljana elektrika.
VIII.
Primeri, ki so nam jih opisali in jih ne moremo preveriti, naj bi bili v zvezi s posojanjem denarja in nemogočimi obresti, ki se nenapovedano višajo. Ljudje so nam govorili o krajah nafte iz delovnih strojev, poznan naj bi bil primer, da je moral nekdo na Roma prepisati svojo hišo. (Novinarsko tega nismo preverili, zaenkrat je govorica. Vendar pa o podobnih primerih poročajo tudi v drugih dolenjskih občinah.)
Romi prejemajo visoke socialne pomoči, vozijo se v 100 tisoč evrov vrednih avtomobilih
Manj kot 10 % Romov v Kočevju dela, prejemajo pa visoke socialne transferje zaradi velikega številnih otrok. Pridobili smo izpisek z računa enega od Romov, ki je v eni od večjih trgovin želel kupiti elektroniko na obroke. Tole, kar vidite, so pomoči. Iz izpiska je jasno, da je v treh mesecih prejel 4.000 evrov pomoči države, kar pomeni več kot 1300 evrov na mesec. Sam, brez partnerke.
To so prihodki Roma, ki ne dela in ne išče zaposlitve. Romi so ugotovili, da prejmejo od države še več denarja, če otrok ne hodi v vrtec. Izkoriščajo pa sistem tako, da partnerja javita CSD, da živita ločeno, čeprav sta prijavljena na istem naslovu. Prejemki se še povečajo. Ob tem povejmo, da Kočevci pripovedujejo, da se Romi vozijo v najbolj prestižnih avtomobilih, pogosto gre za znamke BMW, ki so pisane na tretje osebe. Posamezni Rom v Kočevju ima nase napisanih tudi 10 avtomobilov, da so drugi upravičeni do sredstev iz javne blagajne. Romi izkazujejo veliko več premoženjskega stanja, kot ga v resnici prikazujejo. Kočevci opozarjajo na slike, ki jih Romi objavljajo na družabnih omrežjih.
Izpiski z računa Roma, ki smo mu zakrili identiteto, se ujemajo s pomočmi, ki jih izplačuje CSD velikim družinam. Kot so nam sporočili iz Centra za socialno delo Kočevje, ki sicer ne vodi podatkov po etnični pripadnosti, je znašal najvišji otroški dodatek v Kočevju 1.312 evrov. Gre za družino z osmimi otroki. Najvišja socialna pomoč je maja 2024 znašala 1963 evrov.
Država tišči glavo v pesek!
Država je pri reševanju romske problematike padla na celi črti. Ne le ta vlada, tudi vse prejšnje niso naredile dovolj. Država za romsko problematiko nameni 6 milijonov evrov na leto, znotraj teh zneskov so finančne pomoči. Romi kljub visoki finančni pomoči države ne plačujejo računov in kazni. So med davčnimi dolžniki. Kot so zapisali v vladnem dokumentu pred dvema letoma, »je edina možna rešitev odprava imunitetnega statusa teh pomoči,« kar pomeni omejevanje pomoči v primeru kršitve zakona ali dolgov. Finančna uprava in centri za socialno delo nimajo enotnega sistema za vpogled v finančno stanje in dolgove, nujno bi bilo sisteme poenotiti. Romi denarja tudi ne zadržujejo na tekočem računu, prav zaradi kazni. Ukrepi zaposlovalne politike te države v primeru Romov na delujejo, tudi projekt vzpostavitve romskih koordinatorjev ni zaživel. Govorilo se je, da bodo socialni transferji vezani na aktivno iskanje zaposlitve, pa se ni zgodilo nič. Tudi kvote za zaposlitve Romov niso zaživele. Romi ne plačujejo niti prometnih prekrškov. Eden od predlogov je bil tudi, da če storiš prometni prekršek in kazni ne plačaš, ne moreš podaljšati vozniškega dovoljenja. V praksi predlog ni zaživel. Eden od predlogov v preteklosti je bil tudi prioritetna obravnava kaznivih dejanj, ki bi spet uvedla uklonilni zapor.
Romska problematika je tudi problematika okolja. Romi zlorabljajo predpise na področju varovanja okolja. Gradijo na črno, država pa jim to dopušča. Fiktivno prijavljajo stalno prebivališče, čeprav ni hišnih številk, posledično so neurejena zemljiško-pravna razmerja. Inšpekcije so prestrašene in ne hodijo na območje črnih gradenj.
Na področju izobraževanja so bili že v preteklosti predlogi različni. Eden teh je bil, da bi za pridobitev izpita za avto Rom moral dokončati osnovno šolo, ali pa, da bi bili otroški dodatki vezani na obiskovanje šole.
Privilegiji da, dolžnosti ne
Pogosto slišimo veliko besed o integraciji Romov, o tem, kako pomembno je, da jih sprejmemo, da jim damo priložnosti in da smo odprta država. »Romi ne smejo biti diskriminirani, Romi morajo imeti enake pravice, Romi morajo imeti pravico do varnosti in dostojanstva.« Vse to lahko preberemo pri zagovorniku načela enakosti pa nevladnih organizacijah, to beremo v dokumentih EU. Romi imajo svoje programe, koordinatorje. Vsi v en glas ponavljajo pomembnost enakosti pred zakonom. Ko vprašate Kočevca ali Novomeščana, ki svojih otrok nikoli ne spustita zvečer v središče mesta, zavijata z očmi. »Mi v šolo otrokom ne dajemo gotovine. Kino plačujejo s posebno kartico, kjer je naloženo dobroimetje. Da ga Rom pred kinom, ali v kinu, ali na cesti ne oropa. Romi so agresivni in bojimo se za otroke.« Ko jih vprašamo o nestrpnosti do Romov, pa pravijo, da gre preprosto za opuščanje dolžnosti in preveč pravic. Zakonodaja je naravnana na njihovo nedelo, policija se jih boji, sodišča ne ukrepajo.
Slovenija je po vseh merilih do Romov izjemno strpna in radodarna. So pa Romi tisti, ki nadlegujejo, vlamljajo, mnogi ne dokončajo šole, se ne zaposlijo, vedno pa imajo odprte vire do javnih sredstev, ki spodbujajo njihovo nedelo in ne-integracijo. Tako pravijo Kočevci. Tudi uradni podatki kočevske občine kažejo, da je manj kot 10 % Romov zaposlenih, stopnja kaznivih dejanj pa je na Kočevskem med Romi visoka. Kje je torej meja med pravicami in dolžnostmi?
Vlada ugotavlja, predlaga, poroča, razrešuje. Nič konkretnega in predvsem brez rezultatov!
Vlada dr. Roberta Goloba ima posvetovalno telo za romsko problematiko, ki v enem letu ni storilo še nič. Tako pravijo župani. Nič. Eno leto se srečujejo, sestankujejo, na vlado pa ni šel še noben predlog, ki bi pomagal občinam z romsko problematiko. Župani 11 občin z Dolenjske, Bele krajine in Posavja so že lani zbrali dovolj podpisov za vložitev zakonodajne pobude, s katero bi se reševala romska problematika, pa nič. Predlogi so bili zavrnjeni. Kot je pred časom dejal župan občine Kočevje, Vladimir Prebilič, so župani pripravili več predlogov, ki so bili zavrnjeni.
»Ena od možnosti je, da poskušamo zavrnjene predloge znova vložiti v DZ. Ena od možnosti pa je še večja, in sicer samoorganizacija ljudi v naših občinah. Tega sicer ne podpiramo, ampak če drastičnih sprememb ne bo, ljudem drugega ne bo ostalo,« je odločen Prebilič.
V Kočevju namreč živi okoli 900 Romov, noben ukrep vlade pa ni uspešen. Ne delajo, otroci se slabo šolajo, dobivajo visoke denarne pomoči, kazniva dejanja pa so kljub temu v porastu. Prihaja do napadov na starejše, do napadov na njihovo lastnino, do oškodovanja tuje lastnine, zlorab na vseh področjih. Zakonov ne upoštevajo, niti osnovnih na področju zdravstvene, okoljske, prometne zakonodaje. »Premalo govorimo o tem, da širijo bolezni med živalmi, imajo kup nepregledanih in necepljenih domačih živali, na odlagališčih onesnažujejo pitno vodo,« dodajajo Kočevci.
Za to sicer plačujejo tudi visoko ceno. Romi v Sloveniji namreč dočakajo 22 let manj kot ostali, so pa trikrat pogosteje (na stroške države) hospitalizirani zaradi infekcijskih bolezni, bolezni obtočil in prebavil. Zaradi zdravstvenih težav je tudi umrljivost romskih otrok od rojstva do četrtega leta 7-krat višja, opozarja zagovornik načela enakosti. A vse to je posledica neurejenih zakonov te države, ki vplivajo na vse ostale.
Odgovori policije
Kot pravijo Kočevci policija ves čas ponavlja eno in isto. Objavljamo odziv policije na očitke Kočevcev, da je premalo patrulj, da je povečano število kaznivih dejanj, da policija ne dela, kot bi lahko, da je slabo operativna, da ne razišče in je v veliko primerih celo prestrašena.
»Zavedamo se, da je prisotnost policistov na območju pomembna tako za krepitev občutka varnosti kot preprečevanje deviantnih ravnanj. Kot uvodoma pojasnjeno, gre za dinamično delo in tudi dinamično razporejanje uniformiranih policistov in kriminalistov tako v dnevnem kot nočnem času, zato ne moremo posredovati podatka o primerljivosti in številu policistov na določenem območju, zagotovo pa glede na vse zgoraj navedeno ni na voljo zgolj ena patrulja, kot izpostavljate. Enako zaradi operativnega delovanja in varovanja taktike ter metodike dela ne moremo podrobno pojasnjevati razporejenosti in števila posameznih patrulj oziroma policistov na določenem območju, ker bi to lahko škodilo izvajanju operativnih nalog. Poudarjamo še, da Policijska postaja Kočevje že vseskozi tesno sodeluje z lokalno skupnostjo v smislu spremljanja varnostne situacije na omenjenem območju. Svetuje ji s preventivnimi ukrepi, ki jih lahko zagotovi sama. Tudi ob tej priložnosti pozivamo vse oškodovance morebitnih kaznivih dejanj, da jih nemudoma prijavijo na najbližjo policijsko postajo ali številko 113. Na splošno pa območje Kočevja glede stanja kriminalitete ne odstopa negativno v primerjavi z ostalimi primerljivimi območji, ki sodijo v Policijsko upravo Ljubljana, glede na statistične podatke pa je število vlomov primerljivo z obdobjem preteklih petih let. Pri tem je potrebno pripomniti, da je bilo število vseh obravnavanih kaznivih dejanj v času »korone« manjše in je sedaj številčno primerljivo s t. i. predkoronskim časom.«
