Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da se na vladi zavedajo, da sodniki niso povsem zadovoljni s ponujenimi rešitvami, kot cilj pa je izpostavil uresničevanje odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Za predlog zakona predlagajo redni postopek.
Sodnike in tožilce je prosil tudi za razumevanje, ker je zakon vezan na končni dogovor z vsemi skupinami zaposlenih v javnem sektorju v okviru reforme plačnega sistema.
"Napovedali smo, da si ne bomo kupovali socialnega miru s parcialnimi rešitvami, in pri tem seveda tudi vztrajamo," je dejal.
Ker je predlog zakona vezan na skupni dogovor o reformi plačnega sistema, ga bodo po Arčonovih besedah lahko še dopolnjevali. Ne glede na rezultat pogajanj o reformi plačnega sistema bo predlog zakona začel veljati 31. decembra letos, uporabljati pa se bo začel 1. januarja prihodnje leto, je navedel. Podrobnosti zakona bodo predstavili v prihodnjih dneh oziroma ko bo šel zakon v državni zbor.
Predlog zakona predvideva tudi uvrstitev v višje plačne razrede za državne tožilce. "Ker je v zakonu o državnem tožilstvu določeno, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kakor plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, se argumente iz odločitve ustavnega sodišča smiselno upošteva tudi pri urejanju pravnega položaja državnih tožilcev," so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Dodali so, da vlada ostaja zavezana zakonski ureditvi vzpostavitve mehanizma rednega usklajevanja vrednosti sodniških plač ter ureditvi ustreznega materialnega položaja sodnikov ter s tem dokončni odpravi neustavnosti sodniških plač.
Ustavno sodišče je sicer junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo. Temu so v začetku leta sledili opozorilni protesti sodnikov oz. stavka tožilcev. Sodniki so februarja na državno odvetništvo začeli vlagati tudi odškodninske zahtevke zoper državo zaradi prikrajšanja pri plačah.
