Pomanjkanje empatije, občutek večvrednosti, podhranjenost moralnih vrednot, potreba po dvigovanju ega in splošna brezobzirnost v družbi se kažejo tudi na cesti, kjer objestni rablji v jeklenih konjičkih jemljejo in spreminjajo življenja. Zakaj? Brez drame in filozofije: ker lahko. Ker »ponoreli Maxi« in »cestni vitezi« ne divjajo na etični pogon.
Povzročil grozljiv trk in smeje se zapustil urgentni center
»Decembra je minilo eno leto od dneva, ko je voznik na regionalni cesti po zaključnem prehitevanju vozil pred nepreglednim ovinkom zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozil moj partner. Soprog in njegova sopotnika so silovit trk preživeli, so pa poškodbe, ki so jih utrpeli, prinesle posledice, ki so spremenile življenja trem družinam. Pa povzročitelj nesreče? Nikoli ne bom pozabila prizora, ko je skupaj s svojkama prikorakal iz stavbe urgentnega centra. Stala sem za reševalnim vozilom in ostrmela nad obrazi, ki so se pačili od smeha. Od čustvenega šoka sem otrpnila, ostala brez besed. Nisem vprašala in niti ne vem, ali želim vedeti, kaj za vraga je smešnega po grozljivem trku, ki bi bil lahko usoden za tri mlade moške!«
To je le ena izmed zgodb, ki se je na srečo končala brez smrtnih žrtev. Na srečo – ker je v prvi vrsti pomembno, da so se fantje vrnili v objem družin, precej manj srečne pa se počutijo, ker so se zaradi poškodb kot hišica iz kart podrli zidovi njihove eksistenčne varnosti. Rane se zacelijo, čas izmije bolečino, ostaja pa nekje v ozadju, kljuva in z brazgotinami ter trajnimi poškodbami na telesu opominja na rablja, ki je z odločitvijo, da pritisne na plin, porušil tudi svet, ki so ga zgradili. Zato prihranimo žrtvam govor o sreči in usodi, pa valjanje postanih modrovanj po ustih o tem, da se nesreče pač dogajajo. Seveda se. A ko nekdo vzame škarje in platno v svoje roke ter zavestno izvede nevarno, agresivno, objestno dejanje, ki vpliva na druge udeležence v prometu, potem je jasno, kdo je tu krojač usode, življenja ali pa teme, če slednje ugasne.
Pomanjkanje empatije v družbi se odraža tudi v cestnem prometu
Nevarnost v cestnem prometu v največji meri povzroča človeški faktor, torej vozniki z nevarno, agresivno, objestno vožnjo. Do trkov v prometu namreč ne pride zgolj zaradi nezgode, ki je denimo posledica slabega cestišča ali vremenskih razmer, pač pa tudi zaradi voznikove odločitve, da bo vozil prehitro, da ne bo upošteval prometnih predpisov ali da bo na druge načine z agresivnim ravnanjem in nespametnimi odločitvami (alkohol, droga) ogrožal življenja drugih ljudi. Psihološki vzgibi voznikov so sicer precej podobni vedenju, ki ga imajo ljudje tudi zunaj prometa. Človek, ki je v zasebnem življenju preudaren, toleranten in obziren do soljudi, se bo najverjetneje tudi kot udeleženec prometa vedel spoštljivo, torej povsem drugače kot ljudje, ki so tudi sicer agresivni, nestrpni in ki jim ni mar, kako s svojim ravnanjem vplivajo na okolico.
Kaj se dogaja v glavah objestnih voznikov?
»Za objestno vožnjo, agresivnost, nadlegovanje in ogrožanje drugih v prometu ni opravičila, ne glede na to, kakšne vzroke lahko najdemo za tako vedenje. Na žalost nimamo enostavnih učinkovitih mehanizmov preprečevanja takega vedenja. Če bi jih imeli, bi jih tudi uporabili,« je jasen prof. dr. Matija Svetina z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot pojasnjuje, so v ozadju agresivnega vedenja v avtomobilu prisotni različni mehanizmi, eden od zanimivejših je denimo povezan z občutkom lastništva prostora, ki je vtkan v naše zaznavanje sveta. In kako deluje ta mehanizem? »Nad nekaterimi prostori, kot je denimo dom, ali predmeti, kot je telefon, imamo lastništvo in jih temu primerno tudi razumemo: pri njih sami določamo pravila uporabe, nepovabljene ljudi zaznavamo kot vsiljivce, te prostore in predmete zaznavamo kot del podobe o nas samih. Študije so pokazale, da tudi avto lahko doživljamo na tak način, in za to imamo več razlogov: vemo, kdo je lastnik, avto uredimo po svojem okusu, ga doživljamo kot del svoje podobe; ne pustimo, da bi vanj vstopal kdorkoli, ko smo v njem, sami določamo svoja pravila. Problem nastane, ko se avto, ki ga zaznavamo kot svoj teritorij, znajde na cesti, ki je last vseh – zaradi občutka lastništva nad prostorom pa se po tem čudnem mehanizmu tudi na cesti obnašamo, kot bi bili na teritoriju, ki je naša last: kjer menimo, da imamo pravico sami določati pravila igre in nepovabljene ljudi doživljamo kot vsiljivce.«
Svetina poudarja, da vsi ljudje tega mehanizma kakopak ne doživljamo enako intenzivno, so pa študije pokazale, da se bodo ljudje, ki avto bolj doživljajo kot del svoje podobe, tudi na cesti bolj verjetno obnašali, kot bi bili na svojem teritoriju. »To pomeni, da ne bodo upoštevali pravil (npr. hitrosti), da bodo druge sovoznike zaznavali kot vsiljivce in bodo bolj nagnjeni k tako imenovanemu cestnemu besu. Seveda pa ta mehanizem ni edini pri razumevanju cestne agresivnosti; kako se bo izrazila, je denimo povezano tudi z našo osebnostjo in drugimi stvarmi.« Seveda lahko poskušamo razumeti, od kod izhaja objestna vožnja in zakaj nekdo jemlje škarje in platno v svoje roke, a navkljub vsem čudnim mehanizmom, ki delno usmerjajo naša vedenja, ti mehanizmi niso nikakršno opravičilo za agresivnost na cesti. »Za agresivnost ali prijaznost na cesti smo odgovorni sami in psihološke razlage ne morejo služiti kot izgovor.«
Policija beleži povečanje števila nevarnih voznikov
Čeprav bi si želeli, da bi ozaveščanje družbe ter preventivni in proaktivni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti prinašali pozitivne rezultate, pa na policiji ne beležijo izboljšav na področju zmanjšanja prometnih nesreč, povzročenih zaradi objestne, nevarne vožnje. Kaj razkrivajo številke?
»Statistiko prometnih nesreč vodimo po primarnih vzrokih nastanka prometnih nesreč. Pogosto objestno vožnjo povezujemo z neprilagojeno hitrostjo in tudi vožnjo pod vplivom alkohola. Tako se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 2820 prometnih nesreč leta 2020, 3002 prometni nesreči leta 2021 in 3509 prometnih nesreč leta 2022. Alkoholizirani udeleženci so povzročili 1363 prometnih nesreč leta 2020, 1515 prometnih nesreč leta 2021 in 1580 prometnih nesreč leta 2022,« pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič, predstavnica Policije za odnose z javnostmi.
Kaj pa posledice? »Kadar policisti pri kršiteljih ugotavljajo znake kaznivega dejanja nevarne vožnje in se le ti ugotovijo, se v nadaljevanju podajo kazenske ovadbe zoper osumljence. Tako je bilo leta 2020 podanih 437 kazenskih ovadb, leta 2021 533 kazenskih ovadb in leta 2022 622 kazenskih ovadb.«
Denarna kazen, zapor, prepoved vožnje
Kakšne posledice nosijo vozniki, ki v cestnem prometu povzročijo neposredno nevarnost za življenje ali telo osebe? Gredo v zapor? V določenih primerih da. Odvisno od opredelitve dejavnikov, po 324. členu Kazenskega zakonika se z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let kaznuje povzročitelja, ki je vozil pod vplivom prepovedanih drog in/ali psihoaktivnih zdravil; prekoračil hitrost, vozil predrzno/brezobzirno oziroma ni prilagodil hitrosti razmeram na cestišču. Če je bilo dejanje storjeno iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
»Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do 12 let in s prepovedjo vožnje motornega vozila,« navaja izsek 324. člena.
Je udarec po žepu boleč?
Kot so nam razložili na vrhovnem sodišču, je višina kazni za nevarno vožnjo v cestnem prometu odvisna od številnih okoliščin. Zgolj za občutek tako navajamo primer prometne nesreče, v kateri je bil udeleženec prometa za povzročitev prometne nesreče s hudo telesno poškodbo kaznovan z denarno kaznijo v višini 3999 evrov. Pa ga je slednje izučilo? Kot kaže ne, očividci iz njegove okolice namreč poročajo, da cestni dirkač z objestno vožnjo še naprej povzroča nesreče in kroji usodo nedolžnih udeležencev v prometu. Kaj nam torej kažejo praktični primeri na cesti? Da bi za objestne voznike potrebovali drugačne ukrepe, saj se požvižgajo tako na kazni kot na druge udeležence v prometu. Pa je sploh mogoče prizemljiti posameznike, ki izražajo jasno odsotnost empatije ter moralnih in etičnih vrednot?
