Zdi se, da so ta del parka »zavzele« vrane in njihovo glasno krakanje verjetno na marsikoga ne deluje prav blagodejno, sprehajalce motijo tudi s svojimi agresivnimi preleti in iztrebki, ki jih najdemo povsod, še posebej pa na klopcah. Hkrati naj bi negativno vplivale na populacijo drugih ptic.
Zavarovana vrsta
Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije potrjuje, da se populacija poljskih vran v mestnem parku v zadnjih letih povečuje, saj da smo jih sami pregnali z obrobja mesta v mirnejša območja, kjer nimajo naravnih sovražnikov. Nazadnje je naravovarstvenik preštel okoli 50 gnezd poljskih vran, sam pa ni zaznal težav ali posebej motečih dejavnikov, ki bi terjali ukrepanje. Kot poudarja, so vrane zavarovana vrsta, za katero je odstrel možen le ob predhodni odločbi ministrstva za naravne vire in prostor, kot je bilo v primeru lanske sporne odločbe o odstrelu 230 medvedov. Ukrepi glede uravnavanja populacije so tako praviloma zelo omejeni, vprašljiva pa je tudi njihova učinkovitost.
Domanjko pravi, da vrane delujejo agresivno le v času izvalitve mladičev, do katerih se vedejo zaščitniško, a da ne pomni, da bi prišlo pri nas do večjih incidentov v zvezi z napadi na ljudi. Gnezdijo v kolonijah, v gnezdu pa je običajno tri do pet jajc, pri čemer smo ravno v obdobju izteka inkubacijske dobe jajc. Mladiči poletijo približno v enem mesecu po izvalitvi. Kot opozarja Domanjko, so velikokrat ljudje sami krivi za morebitno škodo in tudi povečanje populacije poljskih vran, saj te s pridom izkoriščajo odpadke, ki jih malomarno puščamo za seboj, hkrati pa zavrača navedbe, da so poljske vrane krivec za zmanjšanje števila drugih ptic. Drži, da plenijo nekatere ptice, a tako pač je v naravi, kjer velja zakon močnejšega, in to počnejo tudi druge vrste. »Zmeraj, ko se človek vmeša v naravo, pride do zrušitve ravnovesja in posledično do tega, da lahko prevlada spet neka druga vrsta,« podčrta.
Večina ukrepov neučinkovita
Ali so seznanjeni s stanjem, kakršno nastaja v parku zaradi vran, in ali so zaradi tega sprejeli kakšne ukrepe, smo vprašali tudi mestno občino, ki upravlja park. Njihov splošen odgovor je bil, da se jim problematika ne zdi tako pereča, kot je bila v preteklosti. Na naše dodatno poizvedovanje so nam poslali odgovor, ki so ga pripravili v javnem podjetju Komunala. »Med letoma 2014 in 2016 je potekala raziskava Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju. V njej so na podlagi analize ukrepov z vidika njihove ustreznosti, tehnične izvedljivosti, družbene sprejemljivosti in zakonitosti ugotovili, da je eden najustreznejših ukrepov zmanjševanja konfliktov med sivo vrano in ljudmi predvsem v mestih preprečevanje dostopa do hrane. Drugi navedeni ukrepi zajemajo plašenje vran s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, obrezovanje in oblikovanje krošenj dreves ter preganjanje vran iz mest z uporabo udomačenih ujed,« so možnosti, ki jih imajo na voljo, predstavili v komunalnem podjetju, hkrati pa dodali, da po izkušnjah ti drugi ukrepi nimajo želenega učinka. Ali to pomeni, da nobenega od teh ukrepov ne izvajajo več, nismo izvedeli.
S tožbo zahteva odškodnino
Če so se z množično naselitvijo vran v urbanem okolju marsikje že sprijaznili, pa jih drugod še dojemajo kot nadlogo, recimo na kmetijskih območjih, kjer te ptice lahko povzročijo veliko škodo. Še posebej jim tekne koruza. To je spoznal tudi kmetovalec s Ptujskega polja, ki so mu vrane uničile pet hektarjev velik posevek koruze. »Potem ko je kmet v aprilu zasejal njivo s koruzo, so ptiči v nekaj dneh pokljuvali vse zrnje, ki je bilo zasajeno,« pove odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki ga je kmet najel, saj se je odločil pravno ukrepati zaradi utrpljene škode. Korpič, ki je v preteklosti dobil že več podobnih tožb, je na okrajnem sodišču na Ptuju vložil odškodninsko tožbo proti državi.
Opustošeno njivo si je po škodnem dogodku 15. maja lani ogledali cenilec Zavoda za gozdove Slovenije. Ocenil je, da je v dogodku nastalo za 6.900 evrov škode. A ministrstvo za naravne vire in prostor kmetovalcu škode noče povrniti. Korpič pravi, da se ministrstvo sklicuje na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. »Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do nastopa škodnega dogodka,« podrobnosti iz pravilnika našteva advokat. A obenem se obregne ob člen tega dokumenta, ki govori o načinih varovanja premoženja. »Primerna načina varovanja premoženja v takih primerih sta odvračanje in ograjevanje. Torej bi morala moja stranka pet hektarjev veliko njivo zaščititi. Ampak kako? Nikjer ni določeno, kam postaviti ta odvračala, torej strašila, in koliko jih postaviti,« opozarja Korpič.
Ptujsko okrajno sodišče je tožnika (kmetovalca) in toženca (ministrstvo) pozvala k mediaciji, preden je obravnavalo tožbo. »Mediacija ni bila uspešna, država vztraja pri tem, da ne bo izplačala odškodnine, ker moja stranka posevka koruze ni ustrezno zavarovala. Država trdi, da niso bili izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izplačilo odškodnine,« še pravi soboški odvetnik. Tožbenemu zahtevku bo zato priložil tudi fotografije te njive, ki je letos zasejana s pšenico. Iz teh je razvidno, da kljub odvračalom ali strašilom na tej njivi večkrat na dan pristane jata vran.
