Podira vse rekorde

Zlati časi za zasebne klinike se neustavljivo nadaljujejo, Medicorju se cedila med in mleko

Primož Cirman, Tomaž Modic
29. 3. 2024, 17.17
Deli članek:

Podatki kažejo, da zdravniška stavka nepovratno krepi položaj največjih zasebnih klinik, ki prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne.

Zdravko Primožič/FPA
MC Medicor deluje v prostorih izolske bolnišnice.

Medtem ko stavka zdravniškega sindikata Fides traja že tretji mesec, največje zasebne klinike podirajo rekorde.

Eden od teh je izolski MC Medicor, ki se ukvarja z zdravljenjem kardiovaskularnih bolezni, že lani pa je bil na vrhu lestvice prejemnikov denarja iz javne zdravstvene blagajne. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) so februarja letos, torej v drugem mesecu stavke, v MC Medicorju opravili že 867 primerov akutne bolnišnične obravnave. To je 20 odstotkov več kot januarja letos. Opazno se je povečalo tudi število ambulantnih obravnav, ki jih opravlja sestrsko podjetje Medicor.

Gre za nov dokaz, da zdravniška stavka nepovratno krepi položaj največjih zasebnih klinik, ki prejemajo denar iz javne zdravstvene blagajne. Podrobnejša analiza teh podatkov namreč razkriva tudi to, da imajo pri teh rekordih pomembno vlogo zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah.

Vplivna zdravnica, ki je reševala Igorja Bavčarja

To še posebej velja za MC Medicor, ki je bil ustanovljen pred dvema desetletjema kot tretji center za srčno kirurgijo, poleg ljubljanskega in mariborskega.

Ustanovila ga je Metka Zorc, ena od najvplivnejših oseb v domačem zdravstvu z odličnimi zvezami v cerkvenih krogih. Znana je tudi kot zdravnica Igorja Bavčarja, nekdanjega šefa Istrabenza. Ta bi leta 2015 moral v zapor, a je to preprečila Zorc, saj da je Bavčar zelo resno bolan. Leto dni po operaciji pa so ga kamere zalotile med igranjem košarke, kar je vzbudilo dvom o resnosti bolezni. MC Medicor je bil med epidemijo covid-19, ko so k nam prišle prve pošiljke cepiva, edini med zasebniki, ki ga je prejel neposredno od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Torej je preskočil vrsto.

MC Medicor je v manj kot dveh desetletjih zrasel v eno od največjih zdravstvenih ustanov v državi. Zaposlenih ima že skoraj sto ljudi, gre za zdravnike, medicinske sestre in pomožno osebje. Zaradi vedno večjega obsega dela najema tudi mnoge zdravnike iz javnega zdravstva. Za svoje delovanje pa uporablja kar prostore v Splošni bolnišnici Izola, ki se sama spopada s hudo prostorsko stisko.

Ker gre pri dejavnosti MC Medicorja v veliki večini za drage posege, je samoplačniških storitev izjemno malo. Njegov glavni vir prihodkov je tako zdravstvena blagajna. V lanskem letu je od ZZZS za koncesijske storitve prejel 15,8 milijonov evrov, kar je najvišji znesek doslej. Kot kažejo podatki, se bodo te številke samo še povečevale.

Marko Vavpotič
Dr. Metka Zorc (desno) je predsednica uprave in največja lastnica zasebne klinike MC Medicor, ki ji v zadnjem času cveti posel. Ob njej dr. Boris Pleskovič, član nadzornega sveta klinike, in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Zaposlen v UKC, a operira le v Medicorju

V Izoli, kjer deluje MC Medicor, so lani beležili približno enako število primerov akutne bolnišnične obravnave. Letos pa visoka rast. Januarja jih je bilo za sedem odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem lani, februarja pa za neverjetnih 26 odstotkov. Za primerjavo: v UKC Ljubljana so prejšnji mesec zaznali 18-odstotni upad, v Ortopedski bolnišnici Valdoltra pa 15-odstotnega.

Iz podatkov ZZZS, ki smo jih analizirali v uredništvu, je razvidno naslednje:

- v MC Medicorju so januarja letos izvedli skupno 393 operativnih posegov, v povprečju nekaj manj kot 19 na delovni dan.
- izvajalo jih je sedem zdravnikov, od tega sta najmanj dva »izposojena« od UKC Ljubljana. Gre za kirurga Marka Noča in Aleša Pleskoviča, ki sta oba 100-odstotno zaposlena v naši največji bolnišnici.

- Noč in Pleskovič sta opravila 86 operacij, torej kar 22 odstotkov vseh. Precej več je v Izoli delal Pleskovič, ki je bil tam med vsemi drugi najbolj produktiven.
- če upoštevamo povprečno vrednost posega, sta samo Noč in Pleskovič MC Medicorju v januarju z opravljenimi operacijami prinesla od 150 do 200 tisoč evrov sredstev iz javne blagajne.

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je bil Pleskovič res 40 ur na teden v UKC Ljubljana, v Izoli pa največ osem ur. Evidence ZZZS kažejo nasprotno. Tako je bil od 6. do 9. januarja in od 13. do 16. januarja, torej tudi v času stavke, vsak dan v Medicorjevi ambulanti v Izoli.

Noč, ki je januarja opravil 20 operacij v MC Medicorju in je bil tam v povprečju enkrat tedensko, sicer v UKC Ljubljana ne opravlja operacij, ampak druga dela na intenzivni medicini, kjer je tudi mentor specializantom. Obenem je z UKC trenutno v sporu. Je namreč član skupine zdravnikov, ki je lani jeseni zatrjevala, da je umrljivost pri vstavitvi srčne zaklopke v UKC Ljubljana »vsaj 10-krat večja kot pri zasebniku«, torej MC Medicorju. To so v naši največji bolnišnici označili za neresnico in zavajanje.

ZZZS
Obravnave v podjetju MC Medicor

Kdo je največ v ambulantah Medicorja

Rekordne številke letos beležijo tudi v Medicorju, sestrskem podjetju, ki ima dve ambulanti: v Ljubljani in Portorožu. V njih opravljajo kardiološke in druge preglede. Že lani so dosegli 19-odstotno rast storitev. Januarja letos jih je bilo za devet odstotkov več, februarja pa že za neverjetnih 28 odstotkov.

Podatki ZZZS kažejo naslednje:

- v januarju so v Medicorju izvedli 1565 kardioloških obravnav oziroma pregledov, v povprečju več kot 74 na delovni dan.
- izvajalo jih je 20 zdravnikov, od tega jih je najmanj pet »izposojenih« iz javnih bolnišnic v Ljubljani, Izoli in Celja. 
- teh pet zdravnikov je opravilo 161 obravnav, torej 10 odstotkov vseh.
- največ obravnav, več kot 80, je imela Bojana Žvan, bivše predstojnice Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
- Medicorju so s svojim delom samo v prvem mesecu letošnjega leta prinesli več kot deset tisoč evrov denarja ZZZS.

Linkedin
Dr. Bojana Žvan ne dela v Medicorju, ampak jo najdemo tudi v različnih samoplačniških ambulantah.

Redna služba v UKC Ljubljana, ob tem pa še v štirih zasebnih klinikah

Med vsemi izstopa »popoldansko« delo Bojane Žvan, ki jo je s položaja predstojnice nevrološke klinike leta 2015 odnesla afera Radan. Šlo je za domnevno zdravniško namerno zastrupljanje bolnikov s kalijem.

Kot so nam pojasnili v UKC Ljubljana, je Žvan pri njih 100-odstotno zaposlena. Iz evidenc ZZZS izhaja, da je bila v januarju samo štiri dni v Medicorjevi ambulanti. Kljub temu ji je uspelo v tem času opraviti več pregledov kot večina drugih zdravnikov, tudi tistih, ki so zaposleni v Medicorju.

Poleg tega Žvan ne dela samo za zasebno kliniko v lasti Metke Zorc, ampak jo najdemo tudi v različnih samoplačniških ambulantah. Med drugim dela za Hippocratis Medico v Ljubljani, pa tudi v Kirurgiji Bitenc in Zdravstvenem zavodu Zdravje. Obe obvladuje Marko Bitenc, najvplivnejši med zasebnimi zdravniki. Poleg tega je Žvan še predavateljica.

V Medicorju občasno dela tudi Dorijan Marušič, podpredsednik strateškega sveta za zdravstvo in svetovalec ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. V eni od njegovih ambulant je bil 4., 11. in 18. januarja, kjer je skupno opravil 66 obravnav.