Komercialist podjetja Emporio Medical, Darko Žafran, od januarja prestaja zaporno kazen enega leta in pol. Sodišče ga je spoznalo za krivega podkupovanja zdravnikov, ki jim je nakazoval denar na bančne račune, plačeval naročnine na strokovne revije, kotizacije za strokovna srečanja, zabave.
Na ta način je podjetju pridobival posle v bolnišnicah Ljubljana in Valdoltra. V primerjavi še s tremi obsojenimi zdravniki je Žafran prejel najnižjo kazen, saj je podkupovanje po zakonu milejša oblika izvršitve kaznivega dejanja, a je, pozor, edini od obsojenih pristal za rešetkami!
Za proste izhode lahko zaprosi šele poleti. V aferi je bil po naših informacijah zadnji člen v korupcijski verigi. Podjetju Emporio Medical se je po pripovedovanju njegove odvetnice Varje Holec pridružil med zadnjimi, prav tako ni imel nobenih večjih pooblastil, ne stika z računovodstvom, uradnimi dokumenti in podobno. Bil je v podrejenem položaju, brez neposrednega dostopa do denarja, zato ni imel objektivne možnosti za samovoljno podkupovanje, še opozori odvetnica. Plača komercialista pa mu tudi ni omogočala, da bi na lastno pest izročal nedovoljena darila in denar zdravnikom. Žafran je, kot je ugotovilo sodišče, deloval kot vezni člen med zdravniki in solastnicama podjetja Emporio Medical, Ano in Urško Jurković, s katerima se je dogovarjal glede podkupnin.
Zaporne kazni so jim spremenili v alternativne
Sodišče je v tej aferi izreklo tudi obsodilne sodbe trem koruptivnim zdravnikom. Prav tako so jim bile izrečene zaporne kazni, a so njihovi zagovorniki uspeli doseči, da jih vsi zdravniki prestajajo na alternativen način. Gre za tri priznane zdravnike ortopede, Vaneta Antoliča in Roka Vengusta iz UKC Ljubljana ter Roberta Janeza Cirmana iz Valdoltre, ki so krivi nedovoljenega sprejemanja daril od podjetja Emporio Medical. V 500 strani dolgi sodbi, ki smo jo pridobili, piše, da je zdravnik Rog Vengust prejel 32.884,97 evra nagrad, Robert Janez Cirman 53.316,82 evra, Vane Antolič pa nagrad ni zahteval zase, ampak je 20.000 evrov dobil na račun zasebnega Društva za razvoj ortopedije.
S pritožbami na višje instance je obsojenim zdravnikom uspelo kazen tako omiliti, da mora Antolič v največ treh letih opraviti 1080 ur dela v splošno korist, Vengust in Cirman pa morata proste dni in konce tedna preživeti v zavodu za prestajanje kazni.
Zdravnikom ni bilo treba plačati niti denarne sankcije, ki jo je določilo prvostopenjsko sodišče. Sodišče je tudi povozilo zahtevo tožilstva, da bi zdravnikom izrekli začasno prepoved opravljanja poklica. Za ta ukrep se roka pravice ni odločila, ker zdravniki kaznivih dejanj niso storili v povezavi z zdravljenjem. Zato ostajajo na elitnih pozicijah v službi.
Specialist ortopedije Vane Antolič je med drugim tudi sodni izvedenec, dela v zasebnem ortopedskem centru Orthops, obenem je visokošolski profesor na katedri za ortopedijo na ljubljanski medicinski fakulteti. Pravnomočna sodba ni ovira, da svojega strokovnega znanja ne bi predajal bodočim medicincem. Rok Vengust dela v Kirurškem sanatoriju v Rožni dolini, Robert Janez Cirman pa v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.
Šefica podjetja na varnem v Ameriki
»Vsi smo zaprosili za alternativno prestajanje kazni, ugodili so samo pritožbam zdravnikov. Glede na izrečeno nižjo kazen, pomeni, da moj klient ni tako nevaren kot ostali, pa je vseeno pristal v zaporu! Izmazala se je tudi šefica. Ni za vse enako,« jasno pove odvetnica Varja Holec. Mar to pomeni, da se je sodišče ustrašilo zdravnikov ali jih v postopku zaradi njihovega družbenega statusa obravnava drugače? Holčeva nadaljuje: »Moj klient ni zdravnik. V tej zadevi je zaslužil variabilni del plače, zdravniki pa naj bi sprejeli denar!« V sodbi piše takole: »Večja je bila prodaja medicinskega materiala, višja je bila njegova prodajna provizija.« Za kaznivo dejanje, ki ga je po zapisu v sodbi storil s krivdno obliko direktnega naklepa, ga je sodišče kaznovalo s poldrugim letom ječe in kaznijo deset tisoč evrov.
Darko Žafran vodi družinsko podjetje skupaj z ženo, zagotavlja posel za preživetje družine, ima dva mladoletna otroka, en je bolan, a sodišče tega ni sprejelo kot olajševalno okoliščino. S kaznivim dejanjem podkupovanja je prevzel tudi odgovornost, a zakaj je odgovornost zdravnikov v tem primeru manjša? V primerjavi s koruptivnimi zdravniki, ki so ostali na dobro plačanih pozicijah v javnem zavodu ali si našli službe v zasebni praksi, še naprej nemoteno opravljajo svojo dejavnost, da preživljajo družine, pa zapornik Žafran te možnosti nima. Družina, ki je odvisna od njegovega dela, podjetje, za katerega je pridobival posel, vse to je ogroženo. »Je res nujno moral v zapor?« se sprašuje odvetnica. »Nima niti prometnega prekrška. Ni na poziciji, kjer bi lahko ponovil dejanje. Sistem ga je povozil.« Medtem pa je sodišče našlo olajševalne okoliščine za koruptivne zdravnike. V sodbi beremo, da je sodišče pri vseh upoštevalo, da še niso bili obsojeni, da gre za urejene osebe in da so na svojem poklicnem področju v korist pacientov naredili marsikaj dobrega. Upoštevalo je tudi izgubo ugleda zaradi storjenega kaznivega dejanja. Prav tako, še piše v sodbi, so zdravniki z urejeno družino, eksistenco, zaposlitvijo, položajem in ugledom, ki so ga imeli, prav dobro živeli. Očitno pa jim to le ni bilo dovolj.
Zlate palice
V največji korupcijski aferi v zdravstvu do zdaj, ko naj bi zdravniki, farmacevti in dobavitelji javna sredstva oškodovali za kar 1,18 milijona evrov, med preiskavo pa so našli tudi zlate palice, zato se je afere oprijelo takšno poimenovanje, je bilo sprva ducat obtoženih. Štiri dejanja so zastarala že s koncem leta 2019. V središču afere se je poleg zdravnikov in farmacevtov leta 2013 znašlo tudi podjetje Emporio Medical, direktorice Urške Jurkovič, ki je za protiuslugo zdravnikom in farmacevtom, da so naročali njihov medicinski material, plačevala pod mizo. Danes živi v Ameriki, sodišče pa je zaradi žvižgaštva in sodelovanja v procesu ni preganjalo, jo je celo zaščitilo. Še enkrat, v zaporu je pristal samo komercialist Žafran, ki naj bi podkupovanje izvajal po naročilu nadrejene.
V aferi zlate palice se je znašel tudi zdravnik Zoran Miloševič, ki naj bi se okoristil s 100.000 evri podkupnine. Triletno zaporno kazen je uspel spremeniti v družbeno koristno delo. Miloševič je bil zaradi sprejemanja podkupnine leta 2019 že obsojen na deset mesecev zapora pogojno, a je primer v pritožbenem postopku zastaral.
V odmevno korupcijsko afero s podjetjem Emporio Medical je bil vpleten tudi priznani novomeški ortoped Gregor Kavčič. Sprva obsojen na tri leta zapora, ker naj bi zahteval in sprejemal nedovoljene nagrade v zameno za pridobitev in ohranitev posla med bolnišnico v Novem mestu in dobaviteljem, a so sodbo razveljavili. Tudi zoper njega je primer že zastaral. Zdravnik nadaljuje prakso na Dolenjskem. Je vodja oddelka v novomeški bolnišnici, opravlja pa tudi zasebno prakso.
Korist od zdravnikov, od komercialista pa ne
Ni naš namen dekriminalizirati enih in s prstom kazati na druge obsojence, ampak se nam poraja vprašanje, kaj zdravnike razlikuje od preostalih državljanov, da za svoja dejanja odgovarjajo na alternativen in zanje manj obremenilen način? Je kriva policija, tožilstvo, ki zbere premalo obremenilnih dokazov?
V vseh zdravniških aferah smo bili priča spektakularnim hišnim preiskavam, pridržanju posameznikov, potem pa se vključi odvetniški stroj in dokazi padajo. Ima bela halja tako moč in statusni položaj v družbi? So zdravniki tako rekoč nedotakljivi zaradi svojega vpliva in poslanstva, ki ga opravljajo? Zakaj so sodbe proti zdravnikom, kot se zdi v javnosti, milejše in postopki dolgotrajnejši, medtem ko v slovenskih zaporih, kot že dlje opozarjajo v Zavodu za prestajanje kazni, zaradi zastarelega kazenskega zakonika sedijo kurji tatovi, pravi kriminalci pa se bojda prosto sprehajajo naokrog! Pa ne gre za to, da bi obsojene zdravnike enačili z najhujšimi hudodelci, vendar je zdravstvo, kot eden od stebrov naše družbe, kar precej kontaminirano s črnimi ovcami svojega poklica. Največkrat zdravniki sedejo na zatožno klop prav zaradi prejemanja podkupnin. A v redkih primerih so sodišča pri obsodbi koruptivnih dejanj uspešna. Še nobenega s koruptivnimi dejanji obremenjenega zdravnika nismo zares videli za rešetkami. Pojasnjujemo, zakaj: Sodišče obsodilno sodbo priredi teži kaznivega dejanja in okoliščinam, v katerih ga je storilec storil. Ena od alternativnih kazenskih sankcij je tudi delo v splošno korist. Kazenski zakonik (KZ-1) določa, da se kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko izvrši tudi tako, »da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Organ, pristojen za izvrševanje, pri določitvi dela obsojencu v okviru razpoložljivih del pri izvajalskih organizacijah upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti, lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih, izobraževalnih ali poklicnih obveznosti, katerih neupoštevanje bi povzročilo težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila.«
Vodja lekarne za zapahe
Delo v splošno korist kot oblika kazenske sankcije je torej izrečeno za tiste obsojence, kjer ima družba od slednjih večje koristi, kot pa če bi jih poslali v zapor. »Tako ni sporno, da od obsojenega preprodajalca droge družba nima kaj dosti in je zapor povsem primerna kazen, že zato, da se ljudi pred njim zavaruje in ga izolirajo od družbe. Vrhunski kirurg, ki tedensko rešuje življenja in je obsojen za jemanje podkupnine ali nezakonitih daril, pa bo za družbo bistveno bolj koristen v operacijski sobi kot v zaporni celici,« primera navajajo na portalu Iusinfo.
Je bila pa v nasprotju z zdravniki v tej korupcijski aferi pred dvema mesecema na dve leti zapora obsojena vodja lekarne v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Nataša Faganel, ki je od podjetja Emporio Medical zahtevala podkupnino v zameno za pridobitev in ohranitev točno določenega posla, kot je poročal Večer. A pozor, tudi njej je sodišče po pritožbi prvotno zaporno kazen znižalo za leto dni! Sodišče je ocenilo, da ji umik iz družbene sredine očitno ne predstavlja prevelike škode.
Žilne opornice in spričevala
V nadaljevanju smo zbrali še nekaj afer, ki so se za osrednje akterje, torej zdravnike, zaključile brez hujših posledic.
Dvanajst let od izbruha afere, ki je razgalila milijonska preplačila dobaviteljem žilnih opornic v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, zdravniki pa naj bi na račun tudi štirikrat dražjih pripomočkov v žep pobasali denarne nagrade v višini 100.000 evrov, je bil na zatožno klop prvič povabljen eden vidnejših kardiologov doma in v regiji, prof. dr. Matjaž Bunc. Če se je še leta 2012 tresla gora, sta na koncu izmed ducata osumljenih ostala samo še ta zdravnik in Irma Košutar Gašparić, direktorica Vasc-Med in nekdanja vodja podjetja Animus za dobavo medicinske opreme javnim zdravstvenim zavodom, obtožena dajanja nedovoljenih daril. Obtoženka krivde ni priznala, dr. Bunca pa na predobravnavni narok sploh ni bilo. Sta še zadnja obtožena, vsa preostala dejanja drugih vpletenih so že zastarala, a tudi zoper njiju pregon zastara že prihodnje leto. Sojenje pa se zaradi izmikanja zdravnika sploh še ni začelo!
Konec decembra lani so bili zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin na koprskem sodišču obtoženi trije zdravniki, ki so voznikom in kandidatom za voznika kar šest let izdajali nelegalna zdravniška spričevala. Že upokojeni zdravnik Bojan Lovše iz Maribora, ljubljanska zdravnica Marjana Grosek Pšeničnik in Tihomir Pešić iz Izole so delovali kot dobro organizirana kriminalna združba, saj so iz rok dali nekaj manj kot 2000 lažnih listin, pri čemer so se protipravno okoristili z okoli 80 tisočaki. Zagovorniki so jim uspeli znižati dosojene kazni – bivanje v zaporu so zamenjali z delom v splošno korist.
Samo opomin
Predstojnik nevrokirurgije v UKC Ljubljana Roman Bošnjak, ki je po opravljeni operaciji makedonske deklice družini izstavil še račun za 6000 evrov zasebnega honorarja, v očeh protikorupcijske komisije ni storil ničesar spornega. Tudi UKC je njegovo dejanje obsodil zgolj z opominom pred odpovedjo. Prav tako je Bošnjak brez javnih razpisov naročal kostne nadomestke, ki jih potrebuje pri opravljanju poklica, pri podjetju, povezanem z njegovim bratom. S tem naj bi si pridobil 400 tisoč evrov protipravne koristi. Ker kirurg svojega nadrejenega ni seznanil z morebitnim konfliktom interesov, so mu v UKC Ljubljana izrekli še drugi opomin pred odpovedjo. Novembra lani je šel na delo tudi NPU in izvedel hišne preiskave. Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti mu preti kazen zapora od enega do osmih let.
Deset ortopedov, ki so se na ljubljanski kliniki med epidemijo lažno štempljali v vlakcih, v resnici pa so svoje delo opravljali drugje in s tem povzročali dodatno daljšanje čakalnih dob na ortopediji, razen vračila neupravičeno izplačanih covidnih dodatkov v višini 992,61 evra niso prejeli druge kazni. Med kršitelji sistema je bil tudi Vane Antolič iz afere zlate palice. Nasrkal pa je edinole varnostnik, ki jim je pomagal zlorabljati sistem evidentiranja prihodov in odhodov. Edini je doživel sankcije, bil je ob službo.
Za zdravnike poseben bančni paket
Zdravniki, ki te dni zaostrujejo stavkovne zahteve, katerih višji cilj je tudi povišanje prejemkov, si lahko kljub opozarjanju na prenizke zaslužke privoščijo najboljše odvetnike, ki v sodnem postopku zoper njih iščejo luknje v zakonu in stavijo na procesne napake ter zavlačujejo s pritožbami na vse možne instance. Obtožena v aferi prejemanja podkupnin, radiolog iz UKC Maribor Jožef Matela in intervencijski nevroradiolog iz UKC Ljubljana Zoran Miloševič, na primer, naj ne bi dvigovala pošte in se tako izmikala vročevalcem s pozivom na obravnavo. V aferi zlate palice, kot smo že omenili, je zoper tretjino obtoženih zadeva zastarala prav zaradi izmikanja.
To je elita slovenskih zdravnikov, uglednih strokovnjakov doma in čez mejo, ki si je z nedovoljenimi darili bogatila osebne proračune. Turistični aranžmaji, kongresi, simpoziji, večerje z dobavitelji medicinskega materiala in farmacevtskih izdelkov … Vse to smo v družbi sprejeli kot nekaj samoumevnega. Dobavitelji pa so pri nekaterih zdravnikih našli svoj medij za prodor v največje zdravstvene zavode, dostop do javnega denarja. Pri tem imajo vsi koristi. Še najmanj bolniki, ki so, kot se je že v preteklosti pokazalo, dobivali dražje, a zato nič bolj kakovostne žilne opornice, največja slovenska bolnišnica pa je bila v napihnjenih poslih, kot sta takrat opozorila dr. Marko Noč in dr. Blaž Mravlje, v sedmih letih oškodovana za več kot dva milijona evrov.
Niso vsi zdravniki koruptivni, slednjih je le peščica, pa vendar mečejo negativno luč na celoten ceh. Če bomo ob tem zapisu poslušali očitke, da z oznako »privilegirani« zdravnikom delamo krivico, naj pripišemo še zadnjo ugodnost, ki so se je zanje domislile banke: poseben bančni paket za zdravnike. Ga imajo učiteljice, čistilke, pravniki, mizarji, kulturniki? Poklic zdravnika ni med lažjimi, to je dejstvo. Prav tako je pot do njega prežeta s tisoče urami študija, vaj. Ko se s študijem za marsikoga izobraževanje zaključi, se zdravniki po šestih letih piljenja teorije šele dobro začnejo izobraževati v praksi, ko prestopijo prag bolnišnic ali zdravstvenih domov.
Poklic zdravnika je eden najodgovornejših poklicev, kjer je v rokah enega samega človeka neposredno odločanje o življenju ali smrti. Vendar jim to še ne daje pravice, da jim sistem dopušča zlorabe. So zdravniki, ki s srcem opravljajo svojo službo kot poslanstvo, se ženejo prek svojih zmožnosti, a ostajajo v ozadju, spregledani, zapostavljeni. V zdravstvu, ki so ga vse politike prepustile vnemar, ko bi bilo treba urediti delovna razmerja, mladim zdravnikom omogočiti dostojno plačo in možnost napredovanja, prerezati z uravnilovkami in delavne, dobre zdravnike pošteno plačati, so se prav s podporo politike vanj zažrli plenilci, ki ga finančno izčrpavajo in omogočajo koruptivni elitizem.
***Ima bela halja tako moč in statusni položaj v družbi? So zdravniki tako rekoč nedotakljivi zaradi svojega vpliva in poslanstva, ki ga opravljajo? Delo v splošno korist kot oblika kazenske sankcije je torej izrečeno za tiste obsojence, kjer ima družba od slednjih večje koristi, kot pa če bi jih poslali v zapor.***
