Invalidom bo načrtovanje poti v mesto odslej olajšal javni pregledovalnik dostopnosti prostora, s katerim želijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo izboljšati mobilnost invalidov.
»Ključno je, da se omogoči, da je javni prostor dostopen vsem. Ta projekt je prvi korak, dolgoročno pa je cilj, da občine na svojem območju odpravijo ovire in infrastrukturo prilagodijo invalidom, obenem pa potrebe invalidov upoštevajo že pri prostorskem planiranju. Vselej pa v sodelovanju z ranljivimi skupinami,« je glavni cilj projekta na predstavitvi v Ilirski Bistrici izpostavil Vojmir Drašler z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Pregledovalnik jim bo olajšal pot
K temu naj bi pripomogel javni pregledovalnik dostopnosti prostora oziroma državni zemljevid multimodalne mobilnosti, ki je že dostopen prek aplikacije na telefonu in na spletni strani dostopnost-prostora.si. Zemljevid prikazuje točke v prostoru, kot so javne stavbe, postajališča, parkirišča in podobno, in njihovo opremljenost s pločniki, dostopi za gibalno ovirane, taktilnimi oznakami za slepe in slabovidne, zvočnimi semaforji in raznimi ovirami.
»S pomočjo pregledovalnika bodo invalidi lažje načrtovali svojo pot na občino, upravno enoto, v šolo, knjižnico, zdravstveni dom, park in podobno, tako da bo na njej čim manj fizičnih ovir,« je pojasnil Drašler.
V projekt se je doslej vključilo 75 slovenskih občin, skupno pa je zajel 1,4 milijona prebivalcev. »Pregledali smo že več kot 50 odstotkov ozemlja države, kar nam daje dober vpogled v dostopnost slovenskega prostora za skupine z različnimi oviranostmi,« je povedal vodja projekta na Geodetskem inštitutu Slovenije Roman Rener.
Robniki, količki
V Obalno-kraški in Primorsko-notranjski regiji so se projektu pridružile skoraj vse občine, medtem ko je bilo na Goriškem doslej slabše zanimanje za projekt. Kot primer dobre prakse je Drašler na ravni države izpostavil občini Radovljica in Slovenj Gradec, na Primorskem pa občina Koper ter deloma Izola in Postojna, kjer so v zadnjih letih po mestu uredili taktilne oznake za slepe in slabovidne.
Kot ugotavlja predstavnik invalidov Aljoša Škaper, ki sodeluje pri popisovanju ovir, so rak rana v vseh občinah invalidom neprilagojene in premajhne javne sanitarije, zlasti v lokalih, sicer pa je na splošno v Sloveniji za invalide kar dobro poskrbljeno. »Vedno se na poti sicer najdejo tudi kakšne ovire, kot so količki, kakšen neznižan robnik, so pa te čedalje redkejše,« pravi.
Vključenost invalidov v družbo se izboljšuje, kar državi nalaga tudi evropska zakonodaja. »V delu je akcijski načrt za ureditev dostopov za invalide za 103 sodišča, popisali smo dostope 80 avtobusnih in železniških postaj,« je naštel Rener in dodal, da je je od popisa do izvedbe sicer še dolga pot. »Tudi zato morajo invalidi ostati aktivni in vedno znova opozarjati odločevalce, da ti zapisano tudi uresničijo in izpeljejo te naložbe,« je poudaril Rener.
Invalidom neprijazna Cankarjeva ulica
Škaper je na splošno pohvalil urejenost ilirskobistriških pešpoti, med invalidom neprijaznimi pa je izpostavil Cankarjevo ulico v starem mestnem jedru. »Čeprav je to tudi ena glavnih turističnih ulic, je praktično brez urejenih pešpoti, na koncu so tudi količki,« je opozoril in opomnil tudi na stopnico pri vhodu v občinsko stavbo. Predsednica ilirskobistriškega društva invalidov Jožica Žibert, ki novo aplikacijo vidi kot dobrodošlo nadgradnjo projekta Zveze delovnih invalidov Slovenije Občina po meri invalidov, je spomnila še na problem dostopa v prostore bistriškega okrajnega sodišča.
Župan Gregor Kovačič je poudaril, da bodo zbrani podatki odlična podlaga za izdelavo akcijskega načrta, s katerim bodo v prihodnjih letih poskrbeli za izboljšave glede na razpoložljiva sredstva.
