»Količinsko bo letos grozdja precej manj, kakovostno pa bo letošnja letina povprečna, razen pri tistih, ki želijo nekaj več,« pravi Ivanka Badovinac, specialistka za vinarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. »Pomlad je bila hladna, deževna. Trta je začela cveteti šele v juniju, zato se je vse skupaj zamaknilo,« pravi Badovinčeva o letošnjem poznejšem začetku trgatve. »Eni so že blizu konca, eni še na sredini, odvisno od tega, kateri stil vina želijo pridelati,« pojasnjuje. Na Dolenjskem, kot dodaja, je že kar precej pobrano, ker gre za tehnološko dozorelost za cviček. Pozne sorte pa so v glavnem še zunaj. »Mogoče kakšen laški rizling, žametovka, tudi še nekaj frankinje, pa seveda tudi grozdje pri tistih, ki želijo pridelati vrhunsko vino,« pravi o še nepotrganem grozdju.
Količinsko manj
Za vinogradnike je bilo letos vreme zelo neprijetno. »Bile so toče, ujme. Toča je bila tudi večkrat, zato so pridelki zdesetkani,« pravi. Vinogradniški strokovnjaki ocenjujejo, da je letos na Dolenjskem za okoli 50 odstotkov manj pridelka grozdja kot lani, v Beli krajini, kjer ni bilo toliko toče, okoli 20 odstotkovmanj, na območju vinorodnega okoliša Bizeljsko - Sremič, kjer je bil ponekod pridelek celo 100-odstotno uničen, pa celo 60 odstotkov manj. »S točo je bil zajet precej širok pas, vse od Mirne prek Trebelnega, Mokronoga, Škocjana, Vinjega Vrha, Šentjerneja, vse do Gadove Peči, Kostanjevice in Krškega oziroma Sremiča. Pridelka bo zato letos manj. Tam, kjer ni bilo toče, pa bo pridelek precej normalen,« pravi.
Poleg ujm še peronospora in oidij
Čeprav je težko reči, za koliko bo letos pridelek količinsko manjši, se Ivanka Badovinac boji, da bo – gledano v celoti – od 40 do 50 odstotkov manjši kot sicer. »V Beli krajini ga bo verjetno še največ, tudi na Dolenjskem tam, kjer ni bilo toče,« predvideva. Poleg ujm je vzrok manjšega pridelka tudi bolezen. »Tudi peronospora in oidij sta vzela del pridelka, a ne povsod in pri vseh. Kar nekaj vinogradnikov ima brezhibno grozdje. Zdravstveno stanje je bilo dejavnik tveganja, in kdor je to obvladal, je lepo speljal, kdor ni, pa je imel škodo,« pove in doda, da so zaradi bolezni največ škode utrpeli manjši vinogradniki, predvsem starejši, ki ne znajo obvladovati bolezni. »Tisti, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, pa zelo dobro skrbijo za to, da pridelajo dobro vino,« pravi.
Povprečna kakovost
»V letih, ko je več dežja, je težje kot v letih, ko je suša. Takrat tudi malo narava pomaga, da dosežeš dobro kakovost. Letos pa je narava bolj zavirala kot dodala dodano vrednost pri kakovosti,« pojasnjuje. Kakovost bo zato letos povprečna, razen pri tistih, kot dodaja, ki želijo nekaj več. »Ti so se ustrezno pripravili in bodo dosegli tudi vrhunsko kakovost. Tisti, ki od tega živi in hoče kaj več, tudi več naredi.«
Potrebna izobraževanja
Lastniki vinogradov so se morali letos tudi podučiti, da so pravilno potrgali grozdje in odstranili vse tisto, kar je bolno, poškodovano. »Pred trgatvijo smo imeli precej predavanj, da smo jih seznanili z načinom predelave,« pravi Ivanka Badovinac. Letos je bilo treba veliko pozornosti nameniti čistoči, higieni, natančnosti, tudi uporabi nekoliko višje vsebnosti žvepla, kot pravi, že zaradi bolnega grozdja, ter uporabi enoloških čistil ali kombinacije bistril, da se vsa nečistoča, ali pa tudi ostanki FFS, že v moštu odstrani. »Če gre na fermentacijo že očiščen mošt, ki ni obremenjen z ostanki nečistoč, čistil in FFS, bo kakovost vina precej boljša,« pojasnjuje. Kdor je to upošteval, je lahko, kot pravi, pridelal dobro vino. Rdeče sorte so sicer letos zelo lepo obarvane. »Imajo malenkost višje kisline, svežina in sadnost pa bosta ustrezni,« napoveduje in dodaja, da bodo letošnja vina pitka.
Vinogradniki oziroma vinarji morajo sicer zdaj ustrezno poskrbeti tudi za predelavo in nego mladega vina. »Trgatev je za vinogradnika prvi stresni dejavnik, potem pa je treba stvari izpeljati do konca, poskrbeti, da bo lepo odfermentiralo, da bodo pravočasni pretoki, za ustrezno žvepljanje, vino morajo pokušati,« pravi in dodaja, da bodo imeli tudi o tem ustrezna izobraževanja, in upajo, da bodo tudi ta, tako kot predhodna, ki so jih imeli po vsej vinorodni deželi Posavje, dobro obiskana.
