Ohlajanje prostorov je sicer energetsko manj potratno kot ogrevanje, a v zadnjih tridesetih letih se je poraba energije za hlajenje, globalno gledano, več kot potrojila, opozarja mednarodna energetska agencija IEA. Strokovnjaki pa napovedujejo, da bomo do sredine stoletja več energije porabljali za hlajenje kot ogrevanje.
Po podatkih Eurostata se v Evropski uniji število dni, ko potrebujemo ogrevanje, zmanjšuje že vsaj od leta 1979 (v tem času se je število dni, ko potrebujemo ogrevanje, v povprečju zmanjšalo za 19 odstotkov), medtem ko se število dni, ko stavbe hladimo, povečuje, lani je bilo na primer dni, ko smo se hladili s klimatskimi napravami, v EU štirikrat več kot leta 1979.
Število klimatskih naprav se povečuje
Največkrat klimatske naprave seveda prižgejo na Malti, Cipru, v Grčiji, Španiji in Italiji, najmanjkrat pa v skandinavskih državah, Slovenija je po podatkih EuroStata po uporabi klimatskih naprav nekje na sredini. Sicer, kar se gospodinjstev tiče, ohlajanje še vedno predstavlja le manjši del porabe energije (v Sloveniji okoli en odstotek vse porabljene v povprečnem gospodinjstvu), medtem ko največji porabnik ostaja ogrevanje, in sicer v povprečju 64 % vse porabljene energije slovenskega gospodinjstva. Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS trdi, da je imelo v letu 2022 klimatsko napravo 44 % slovenskih gospodinjstev (leta 2019 34 %, leta 2015 pa na primer 26 %), največ (66 %) gospodinjstev jo vklopi pri temperaturi nad 28 stopinj Celzija, kar 10 % pa že ob temperaturah med 22 in 25 stopinj. V Ameriki in na Japonskem ima klimatsko napravo 90 % gospodinjstev, v Aziji 15 %, v Afriki pa le 5 %, navaja IEA.
Segrevanje, naraščanje populacije, selitve
Ozračje se segreva, svetovna populacija narašča, ljudje vse bolj poseljujemo tudi območja, ki jih včasih zaradi neugodnih življenjskih razmer, na primer vročine, nismo – za kar je zaslužna tudi možnost hlajenja stavb oziroma relativno poceni klimatske naprave. Poleg tega se z večanjem populacije v mestih povečuje toplotni odtis, kar dodatno povečuje potrebo po hlajenju. »Hitra urbanizacija in povečana uporaba klimatskih naprav bosta vodili v povečano globalno potrebo po energiji za hlajenje, medtem ko bo obstoječa potreba po gretju v hladnejših regijah ostala nespremenjena,« napoveduje študija, lani izdana v zborniku Energy and Buildings, ki ugotavlja, da bomo že v naslednji dekadi potrebovali več ohlajanja kot gretja. Potreba po energiji se bo torej zagotovo še povečala, v račun moramo namreč vključiti še hladilne sisteme in zamrzovalnike, ne le za hrano, ampak predvsem za hlajenje naprav, na primer računalnikov (brez hlajenja lahko pade tudi globalni splet).
Povečana poraba električne energije
»Potreba po hlajenju je globalno gledano že zdaj ogromna in hitro narašča. Hlajenje je zapostavljena Pepelka energijske debate. Če ga ne bomo vzeli v poštev pri našem ogljičnem odtisu, bodo posledice dramatične,« je v Guardianu že nekaj let nazaj opozoril profesor Roby Peters z univerze v Birminghamu. Večina energije, ki jo porabimo, namreč še vedno prihaja iz neobnovljivih virov, potrjuje IEA. »Letošnji junij je bil najbolj vroč v zgodovini spremljanja temperatur. Ekstremna vročina pa ima velike posledice na globalni energetski sistem. Temperature, ki podirajo rekorde, povečujejo uporabo klimatskih naprav, s tem pa se povečuje tudi potreba po elektriki – to pa lahko povzroči začarani krog povečanih izpustov toplogrednih plinov, ki svet še bolj segrevajo,« opozarja IEA. Pri prizadevanjih za trajnostno energijo bo treba njuno upoštevati tudi posledice vedno večje potrebe po hlajenju. IEA trdi, da potreba po hlajenju že zdaj predstavlja 10 % globalne porabe elektrike, v državah, kjer je bolj vroče, zadnja leta poleti zaznajo tudi do 50 % večjo porabo elektrike kot v drugih letnih časih.
Višji računi gospodinjstev
Še vedno pa je poraba elektrike pri nas poleti manjša kot pozimi, pravi poročilo Agencije za energijo. To so nam potrdili tudi na državnem energijskem podjetju SODO, distribucijski operater z električno energijo. »Večje obremenitve sistema zaznavamo predvsem v zimskih mesecih zaradi ogrevanja z električno energijo (uporaba toplotnih črpalk). Večje obremenitve zaradi uporabe klimatskih naprav v poletnih mesecih pa niso opazne.« Naraščajočim temperaturam in pogostejši uporabi klimatskih naprav se bodo morala prilagoditi tudi gospodinjstva, če ne bodo želela, da jih prijetno hladno ozračje v stanovanju udari po žepih, saj lahko klimatske naprave tudi za tretjino povečajo račun za elektriko. Nekaj standardnih nasvetov Zveze potrošnikov Slovenije: nakup energetsko učinkovite naprave, temperatura v prostoru naj bo za največ osem stopinj Celzija nižja kot zunaj, zastiranje oken z žaluzijami, ob uporabi klimatske naprave zaprite okna in vrata, redno čiščenje in vzdrževanje naprave …
