Mobilni telefon lahko ob trku pri 50 km/h postane izstrelek s težo do 6 kilogramov
Poleti je čas počitnic in dopustov, a tudi čas še večje gneče na cestah. Lepo vreme ne pripomore kaj dosti k prometni varnosti, ravno nasprotno, vozniki avtomobilov, pa tudi koles in motociklov se poleti pogosto obnašajo »počitniško« in nesreča se tako zgodi še hitreje.
Zato na Agenciji za varnost prometa (AVP) voznike pozivajo, naj se »počitniška brezskrbnost ne odraža na cesti«. Z nacionalno preventivno akcijo Varno v poletje, ki bo potekala vse do konca avgusta, v sodelovanju s policijo in drugimi opozarjajo na ključne nevarnosti, ki v tem času prežijo na udeležence v prometu.
Kako spodbuditi voznike k večji odgovornosti, previdnosti in strpnosti na cesti, tudi in še posebno v času, ko misli že odplavajo na dopust? Predvsem je treba upoštevati vsa pravila in razmere na cestah. K varni vožnji zelo pripomore tudi defenzivno obnašanje voznika na cesti, čeprav je v gneči in ob visokih temperaturah strpnost voznikov še posebej na preizkušnji.
V vročini pijte veliko vode
Poleg avtomobilov in tovornjakov je poleti na cesti tudi več drugih udeležencev, kolesarjev, motociklistov, voznikov e-skirojev, mopedistov. Zato AVP že zdaj opozarja, da bosta soboti 12. julija in 16. avgusta še posebno prometno obremenjeni; takrat bodo na avtocestnih počivališčih razdeljevali brezplačno vodo ter voznike opozarjali na varnostne ukrepe, kot so pravilno pripenjanje z varnostnim pasom, ustvarjanje reševalnega pasu, osredotočenost in ustrezno psihofizično stanje.
Že vročina sama lahko na voznika vpliva zelo slabo. Dehidracija, zmanjšana pozornost in stres lahko vodijo v nevarne situacije. Vročina zaradi utrujenosti, slabše koncentracije in razdražljivosti voznikov tveganje za nesreče poveča za 12 do 20 odstotkov. S seboj na poti imejte torej dovolj tekočine za pitje, ustrezno se oblecite in obujte (sandali in natikači za vožnjo niso najprimernejši) in uporabljajte klimatsko napravo – vendar zmerno, temperatura naj ne bo nastavljena prenizko, piš zraka usmerite stran od sebe. Na pot se odpravite čim bolj spočiti.
Reševalni pas je obvezen
V notranjosti avtomobila naj prtljaga ali drugi predmeti ne ležijo kar vsepovprek. Mobilni telefon, na primer, ki tehta 200 gramov, lahko ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro postane izstrelek z maso od 5 do 6 kilogramov.
Pred vožnjo preverite tlak v pnevmatikah, še posebno če je vozilo dodatno obteženo. Premalo napolnjena guma se namreč pregreva in s tem tvegate, da poči. Če je denimo tlak za 0,5 bara nižji od predpisanega, to pomeni do 30 odstotkov krajšo življenjsko dobo gume in do 10 odstotkov višjo porabo goriva.
In še posebej velja opozoriti na reševalni pas. V primeru prometnega zastoja takoj vzpostavite reševalni pas. Vozila na levem pasu se umaknejo skrajno levo, vozila na desnem pasu pa skrajno desno, tudi na odstavni pas, če je to mogoče. V zastoju ostanite v vozilu, to še zlasti velja za voznika, in se ne sprehajajte po cestišču. Na delih avtoceste ali hitre ceste oziroma v predoru, kjer ni odstavnega pasu, ustavimo izmenično, in sicer tik ob levem oziroma desnem robu smernega vozišča, pri tem pa pustimo dovolj veliko razdaljo do vozila pred seboj, približno za dolžino petih vozil razmaka.
Izjemno nevarna je samostojna menjava gume ob avtocestah ali hitrih cestah. Ne pozabite na rumeni brezrokavnik in opozorilni trikotnik, s katerim označite stoječe vozilo.
Nikar utrujeni za volan
Dolgotrajna vožnja zahteva redne postanke, veseli jih bodo vsi potniki, ne le voznik. Postanek je priporočen vsaj na dve do tri ure vožnje, če pa je v vozilu več voznikov, se med vožnjo izmenjujte. Vozniki ob znakih zaspanosti (zehanje, meglen vid, zmanjšana pozornosti) takoj ustavite na varnem mestu in si privoščite odmor, tudi kratek spanec ne bo škodil. Vožnja ob utrujenosti je nevarna tako kot vožnja pod vplivom alkohola. Če ste spali manj kot pet ur, je tveganje za nesrečo kar štirikrat večje.
Osredotočenost na vožnjo – pogoj varne udeležbe v prometu
Vožnja zahteva popolno osredotočenost voznika, saj lahko vsaka motnja privede do nesreče. Moteč dejavnik ni le uporaba mobilnega telefona, ampak so to tudi druge dejavnosti, ki odvračajo pozornost voznika, kot je upravljanje multimedijskih naprav in asistenčnih sistemov v vozilu, prehranjevanje, ukvarjanje s potniki (predvsem otroki in hišnimi ljubljenčki), ali celo čustveno stanje voznika, ki lahko vodi v neracionalne odločitve.
»Z doslednim upoštevanjem prometnih pravil, strpnostjo, odgovorno vožnjo in medsebojnim spoštovanjem lahko pomembno prispevamo k varnosti na slovenskih cestah,« še pravijo na AVP.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
