Školjčna sipina leži v bližini Svete Katarine in sredozemskega slanega travnika pri Sv. Nikolaju. Slednji spada v zavarovano območje Nature 2000, obiskovalci pa se lahko čezenj sprehodijo po dvignjeni leseni pešpoti, ki omogoča ohranjanje narave. Medtem školjčna sipina nima naravovarstvenega statusa.
Velik turistični potencial
Kot so povedali na ankaranski občini, so ponosni, da imajo redke in izjemne habitate, kot je školjčna sipina. Ta ima po njihovi oceni nedvomno velik turistični potencial. Kot so dodali, varstvu narave in njenih posebnosti pripisujejo velik pomen, vendar na območju ne morejo investirati ali urejati prostora, saj gre za del območja, ki ga ureja državni prostorski načrt za pristanišče Koper.
Ob tem so na občini opozorili, da veljavni prostorski načrt na tej lokaciji predvideva tretji pomol pristanišča, s tem pa uničenje širšega območja naravnega okolja. Če bi želeli školjčno sipino zavarovati, bi lahko občina dala pobudo za njeno zaščito, a o tem trenutno ne razmišljajo. »Za zdaj občina nima takih načrtov. O tovrstnih korakih bi se morali uskladiti z lastnikom zemljišča, torej Republiko Slovenijo, ki pa ima na tem območju predvidene druge dejavnosti,« so pojasnili.
S tretjim pomolom se še ne ukvarjajo
Podobno so opozorili naravovarstveni nadzorniki iz Krajinskega parka Debeli rtič. »Ali bo konkretno območje dolgoročno ohranjeno, je odvisno od lastnika – Republike Slovenije – in načrtov, ki jih ima s tem območjem,« so zapisali.
V Luki Koper so v kratkem odgovoru na vprašanja o načrtih gradnje pomola in morebitnega uničenja školjčne sipine nakazali, da se s tretjim pomolom trenutno konkretno ne ukvarjajo. »V Luki Koper prednost namenjamo razvoju in širitvi skladiščnih ter manipulativnih površin v okviru prvega in drugega pomola, kjer imamo vso potrebno infrastrukturo in razvito logistiko,« so zapisali.
Nastala v 80. letih prejšnjega stoletja
Školjčna sipina pri Ankaranu, ki ji nekateri pravijo tudi pokopališče školjk, je sicer nastala zaradi poglabljanja plovnih poti za potrebe koprskega pristanišča v 80. letih prejšnjega stoletja. »Izkopani material je bil odložen na obalo ter izpostavljen zunanjim dejavnikom, kot so dež, veter in valovanje morja. Mulj se je izpral in prikazala se je bela školjčna sipina,« so opisali naravovarstveni nadzorniki iz krajinskega parka.
Gre za izjemen in redek habitat, kjer so našteli lupine vsaj 71 vrst polžev in 60 vrst školjk. V takšnem obsegu in s takšnim nastankom ga ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji, poudarjajo v krajinskem parku. Dodali so še, da so ogrodja odmrlih organizmov pomembna kot podlaga za pritrditev alg, spužv in drugih organizmov, dom za rake samotarje in druge mikroorganizme, hkrati pa zmanjšujejo erozijo obale.
Ni pokopališče in niso samo školjke
Kopičenje ostankov fosilnih ali današnjih organizmov, ki jih na določeno mesto odloži morje, strokovno imenujemo tanatocenoza. Pogovorni izraz pokopališče školjk po pojasnilih naravovarstvenikov iz krajinskega parka ni prav primeren, »saj ne gre za pokopališče in ne zgolj za školjke«.
Nabiranje lupin nakopičenih školjk in polžev je po obalnem obrežju precej razširjeno, opažajo naravovarstveni nadzorniki. Čeprav ne gre za kaznivo dejanje, pa to ni priporočljivo, opozarjajo. »V prihodnosti bo iz školjčne sipine, sestavljene iz celih lupin, v vsakem primeru nastal droben pesek. Hoja po tem območju in pobiranje lupin proces pospešujeta, torej se sipina spreminja hitreje, kot bi se sicer,« so zapisali.
Ankaranski naravovarstveniki ob tem javnost pozivajo k upoštevanju temeljnih ciljev varstva narave. Znotraj naravnih in drugih posebnih območij je treba hoditi po urejenih poteh, ob tem pa naj obiskovalci ne motijo živali ter ne nabirajo organizmov in spominkov. »Za seboj ne puščamo ničesar, zlasti odpadkov ne, odnesemo pa le mir, zadovoljstvo in kakšno lepo fotografijo,« so poudarili. Pozivu se pridružujejo tudi na spletni strani Visitankaran.si.
Sicer pa v Krajinskem parku Debeli rtič v sodelovanju z občino pripravljajo informativno tablo z zanimivostmi o školjčni sipini in opozorili. Kot so napovedali, naj bi tablo ob sipini predvidoma postavili še letos.
