Robert Balen

Večina v DZ, na čelu s Svobodo, je danes "državotvorno zaključila politikantske igrice opozicije z nacionalno varnostjo", je v odzivu na razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih na družbenem omrežju X zapisal premier Robert Golob.

Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je po glasovanju poudarila, da so poslanci z glasom za pokazali "odgovorno premišljeno in državotvorno pozicijo z vizijo in z mislijo na dolgoročne in strateške cilje naše države". Prepričana je, da bi bil posvetovalni referendum škodljiv za volivce in Slovenijo, ker je zavajajoč. Na vprašanje, ali referenduma o članstvu v zvezi Nato zdaj ne bo, je dejala, da so ga vezali na vprašanje referenduma o obrambnih izdatkih.

Na novinarsko vprašanje, kako vidi odločitev poslancev SDS, ki so danes glasovali drugače, kot ob razpisu referenduma, je Avšič Bogovič dejala, da so zagotovo tudi oni poslušali in slišali odziv ustavnih pravnikov in posledično zavzeli odgovorno držo.

Zagotovila je, da zaradi dviga izdatkov za obrambo do leta 2030 nikakor ne bo trpela socialna država. "Dobili smo zagotovila o tem tako s strani predsednika vlade kot finančnega ministra. Nenazadnje, vse to, da je temu res tako, se bo videlo že pri proračunskem načrtovanju," je dejala.

SD ni podlegla političnim pritiskom

DZ je s 44 glasovi za in sedmimi proti razveljavil sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih. Razveljavitev pomeni, da referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je predlagala Levica, ne bo. Posledično tudi ne bo referenduma o članstvu Slovenije v Natu, ki ga je napovedala Svoboda. Poslanci SD so se glasovanja vzdržali.

Vodja poslancev SD Prednik je v izjavi za medije v DZ ob prisotnosti preostalih danes prisotnih poslancev SD zatrdil, da bi ravnali enako, četudi opozicijski poslanci ob glasovanju ne bili prisotni. Obenem je zanikal, da bi bili deležni kakršnihkoli pritiskov pred glasovanjem.

Pred dobrima dvema tednoma so sicer razpis referenduma podprli. Prednik vztraja, da tega sicer še vedno podpirajo, kot tudi javno razpravo o obrambnih izdatkih, ki so si jo želeli že pred odhodom predsednika vlade Roberta Goloba na vrh Nata v Haagu.