Vizualna onesnaženost

Slovenija bo še naprej ostala zasvinjana z oglasnimi panoji

M. T. V.
19. 12. 2022, 17.18
Posodobljeno: 2. 10. 2024, 17.06
Deli članek:

Čeprav novi, lani sprejeti zakon prepoveduje postavljanje objektov za oglaševanje izven poselitvenih območij, ob tem ne predvideva odstranitve že obstoječih.

Pixabay
Vizualna onesnaženost postaja vse večji problem.

Se tudi vam zdi, da je po Sloveniji čedalje več oglasnih panojev, ki nam na vsakem koraku želijo nekaj prodati? To že dolgo opozarja Iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev (OSRP), ki je že leta 2020 pripravila predlog za spremembo zakonodaje za oglaševanje v javnem prostoru. »To, čemur pričamo zdaj, je preseglo vse meje. Rekel bi, da se je število oglasnih objektov v dobrem desetletju najmanj podvojilo, bolj realna ocena je, da se je popeterilo,« je pred časom za naš medij dejal Robert Hočevar iz OSRP. Iniciativa se zavzema strožje regulacije zunanjega oglaševanja, saj trdi, da nenadzorovano širjenje oglasnih panojev »poslabšuje prometno varnost, uničuje estetiko slovenske krajine in izkorišča skupni javni prostor v pridobitne namene«. Po njihovem mnenju zunanje oglaševanje v takih okvirih tudi ni skladno z blagovno znamko 'zelene Slovenije', saj panoji, ki jih najdemo dobesedno povsod, nekje celo »onemogočajo namensko izrabo kmetijskih zemljišč, degradirajo kozolce kot simbole izvirne slovenske krajinske arhitekture in posamezniku ne dajejo možnosti 'odjave', s čimer so kršene celo njegove ustavne pravice«.

Pravila oglaševanja v mestih in izven njih

Kdo pravzaprav določa, kje je dovoljeno postavljanje oglasnih panojev? Pravila glede oglaševanja v mestih in naseljih, torej na poseljenih območjih, kreirajo občine same v svojih občinskih prostorskih načrtih, medtem ko je izven poselitvenih območij, torej tudi na kmetijskih površinah, po 35. členu pred enim letom sprejetega Zakona o urejanju prostora (ZureP-3) prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje, ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti. Zakon bo v veljavo stopil šele leta 2024 – a tudi takrat očitno glede vizualne onesnaženosti ne bo nič boljše.

Že postavljeni panoji bodo ostali

Ministrstvo za okolje in prostor namreč pojasnjuje: »Objekti za oglaševanje, ki so bili postavljeni pred začetkom uporabe 35. člena ZureP-3, na podlagi in v skladu s tedaj veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti (z gradbenim dovoljenjem ali kot enostavni objekti), bodo v prostoru ostali ter tako pridobljeno pravico lahko uporabljali še naprej. Njihova odstranitev z zakonom ni zahtevana ali predpisana.« Očitno bodo torej jumbo plakati na njivah, travnikih, ob avtocestah in gozdovih, ki jih hočeš nočeš moramo gledati sedaj, ostali še naprej.

Prazne predvolilne obljube

»Pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami so se vse sedaj koalicijske stranke strinjale, da je problematiko potrebno urediti. Stranka Levica je to imela celo v svojih zavezah volivcem. A do sedaj na tem področju ni ukrepal nihče,« opozarjajo pri Iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. »Slovenija ostaja zasvinjana tudi še v prihodnjem desetletju.« Edini žarek upanja so morda novi župani – občine imajo namreč škarje in platno v rokah, kar se tiče pravil oglaševanja v samih mestih in naseljih.