Najbolj iskani poklici
V prvih devetih mesecih letošnjega leta so na območju UE Lenart med desetimi najbolj iskanimi prostimi delovnimi mesti vozniki tovornjakov, upravljavci strojev, delavci za preprosta gradbena dela, zdravstveni delavci in natakarji, pridružili pa so se jim varilci in šivilje. Daleč najbolj so še vedno iskani delavci za preprosta dela v predelovalni dejavnosti.
Kljub temu, da za prihodnost ne napovedujejo najboljših časov, so razmere na trgu dela še vedno precej ugodne. Kaj prinaša prihodnost in kakšne bodo posledice energetske krize, je nemogoče napovedati, a Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe (OS) zavoda za zaposlovanje, pod katero spada tudi Ormož, meni, da so se delodajalci iz preteklih izkušenj vendarle nekaj naučili. Tisti, ki so »prehitro«, včasih celo brezglavo odpuščali v času krize leta 2008, pa tudi v času epidemije, še vedno čutijo posledice. Del kadra se je namreč preusmeril v druge panoge, zaradi česar imajo z iskanjem kadra velike težave predvsem gostinci.
»Zelo dobri delodajalci nimajo težav s kadrom,« pa ugotavlja vodja OS Ptuj Miran Murko in dodaja, da so najpomembnejši partnerji tisti, ki so se prilagodili razmeram ter se trudijo za nove delavce in z njimi: »Razmere niso več takšne, da so na voljo le dobro usposobljeni delavci, pač pa predvsem taki, ki potrebujejo spodbudo, uvajanje in pomoč, da se prilagodijo delovnemu mestu.«
Žirovnik pravi, da je v regiji veliko odličnih delodajalcev, kar v kombinaciji z dejstvom, da so delavci iz njihovega okolja znani kot pridni in delovni, prispeva k dobrim rezultatom.
Septembra lani je bilo za skoraj tretjino (28,5 odstotka) več brezposelnih v evidencah OS Ptuj kot septembra letos. Povprečni čas brezposelnosti v regiji je znašal nekaj več kot 20 mesecev.
Na območju Ptuja in Ormoža je bilo poleti 28.894 delovno aktivnih prebivalcev, kar je za 747 oseb več kot pred letom dni. Pozitiven trend se nadaljuje tudi v prvi polovici oktobra.
Številni delodajalci iščejo delavce
V prvih devetih mesecih tega leta so na ptujski območni službi prijavili kar 4895 prostih delovnih mest. Največje povpraševanje je po elektroinštalaterjih (440), delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (310), voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev (239), elektromehanikih (216) in natakarjih (140).
Na drugi strani se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 1961 oseb, kar je za 550 manj kot v enakem obdobju lani. Del njih predstavljajo osebe, ki so izgubile službo zaradi stečajev ali likvidacij podjetij, nekaj je presežnih delavcev in iskalcev prve zaposlitve, večini pa se je končalo delovno razmerje. Iz evidenc se je v tem letu odjavilo več oseb kot prijavilo, in sicer 2695. Večina, kar 1869, je našla zaposlitev. Avgusta je denarno nadomestilo prejelo 593 (28,9 odstotka) brezposelnih oseb, povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je znašala 771,80 evra.
Tudi tisti, ki so ostali brez dela zaradi zaprtja Safila, so večinoma našli novo službo. Od 417 oseb jih je brez dela še 56.
Dejstvo, da so se razmere na trgu dela korenito spremenile in je število brezposelnih krepko nižje kot pred nekaj leti, terja tudi prilagoditev delodajalcev. »Dejstvo je, da to zahteva drugačne pristope za pridobivanje, predvsem pa ohranjanje kadra,« je jasen Žirovnik.
Opažajo trend vračanja delavcev iz tujine
Septembra letos se je število brezposelnih v evidencah OS Ptuj znižalo pod 2000 oseb, kar je ob povečanem številu zaposlenih izjemno dober kazalnik trenda na regionalnem trgu dela. Najslabše stanje je sicer bilo leta 2009, ko so zabeležili trikrat več brezposelnih oseb kot danes.
Žirovnik je priznal, da so dobri rezultati delno tudi posledica migracij, a v zadnjem času opažajo trend vračanja iz tujine. Nekateri so odprli lastna podjetja, drugi pa so našli zaposlitev v lokalnem okolju.
Kar zadeva zaposlovanje mladih, Smiljana Černezel Hrastar, pomočnica direktorja OS Ptuj, ugotavlja zanimivost, in sicer da je ta skupina uspešna pri iskanju različnih oblik »spletnih« delovnih mest. Večina tistih, ki so se oktobra letos zaradi zaključka študija prijavili na zavod, že preigrava različne zaposlitvene scenarije, le manjši del jih je ob prijavi v evidenco brez načrta oziroma morebitnih dogovorov.
