Novice Svet24

Največji problem Slovenije so privatizerji iz 90. let, skupine, ki živijo na račun slovenskih davkoplačevalcev in se danes predstavljajo kot levičarji.

S temi besedami je mogoče povzeti, kar je v zadnjih tednih o levem političnem polu izrekla psihoanalitičarka in filozofinja Nina Krajnik, zdaj kandidatka za predsednico republike. Ko se je v ponedeljek tudi uradno predstavila, je ob njej stal Peter Jambrek. Gre za nekdanjega ustavnega sodnika in dolgoletnega ideologa slovenske desnice, ki izpolnjuje vse kriterije Nine Krajnik za »privatizerja«. Po ocenah nekaterih namreč velja za največjega domačega visokošolskega »tajkuna«, ki je svojo mrežo zasebnih fakultet, zbranih okrog njegove Nove univerze, zgradil z javnim denarjem. Torej »na račun slovenskih davkoplačevalcev«.

KPK

Ko danes 37-letna Nina Krajnik govori o »levih privatizerjih družbene lastnine iz 90. let«, ima morda v mislih tudi svojega očeta. Gorazd Krajnik je bil v prvem desetletju slovenske tranzicije kandidat tedaj vladajoče LDS za župana Škofje Loke. Konec 90. let je bil največji lastnik in direktor tamkajšnjega tekstilnega podjetja Loka-Pro. To je proizvodnjo s 135 zaposlenimi prevzelo od nekoč državne, pozneje pa privatizirane družbe Kroj. Leta 2003 je šlo podjetje Loka-Pro v stečaj.

Od Škofje Loke do Avstralije

S stečajem, ki so ga na sodišču zahtevale obubožane delavke, so se končali meseci agonije. Stavkale so, ker ni bilo denarja za minimalne plače. Gorazd Krajnik se je branil, da je podjetje po terorističnih napadih 11. septembra izgubilo ključnega kupca iz ZDA. Ker denarja za rešitev ni našel, je tik pred stečajem odstopil kot direktor. »Zelo malo slišimo o devetdesetih, ko se je privatiziralo. Na to je treba obrniti pozornost,« danes razlaga Nina Krajnik. Le nekaj mesecev po dokončnem propadu podjetja Loka-Pro je postala polnoletna in odšla na študij v Ljubljano.

Občina Moravče

Gorazd Krajnik je z novo partnerico pozneje ustanovil podjetje, ki je prodajalo karnise in senčila. Medtem je Nina Krajnik na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani spoznala predavatelja Milana Balažica. Tudi on je bil vrsto let član LDS, a je leta 2006 iz takrat že opozicijske stranke izstopil. Balažic je postal življenjski partner Nine Krajnik, danes pa je eden od ljudi iz ozadja njene kandidature za predsednico republike.

Velik del kariere Nine Krajnik je prepleten z Balažicem. Leta 2009, ko je bil uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve, je službovala na danskem veleposlaništvu v Ljubljani. Dve leti pozneje, ko je bil imenovan za veleposlanika v Avstraliji, je šla tja z njim tudi Nina Krajnik. Mandat Milana Balažica se je predčasno in neslavno končal leta 2014, ko se je izkazalo, da je v Avstraliji spletel prijateljske odnose z Nicholasom Omanom, trgovcem z vojaško opremo iz časov slovenske osamosvojitve in obsojenim pedofilom. Oman je Balažicu »prodal« zgodbo, da ima na severu Bosne in Hercegovine v lasti zemljišče z nahajališči nafte, ki jih je slovenski državi pripravljen odstopiti v zameno za njen potni list. Izbruhnila je afera in Balažic se je moral vrniti domov.

STA

Županova partnerica, ki dela za občino

Po tej avanturi se je Balažic ukvarjal s poslom. Nekaterim slovenskim podjetjem je pomagal pri vstopanju na avstralski trg. Medtem je Nina Krajnik ustanovila Slovensko društvo lacanovske psihoanalize. Eden od njenih sodelavcev je tudi režiser in scenarist Boštjan Miha Jambrek, sin Petra Jambreka. V prvih letih delovanja društvo ni imelo omembe vrednih prihodkov, po letu 2019 pa so zrasli na 15 tisoč evrov letno.

V istem času sta Nina Krajnik oziroma njeno društvo začela delati za Občino Moravče, ki je leta 2018 dobila novega župana – Milana Balažica. Med epidemijo covida je recimo občina za prebivalce Moravč organizirala brezplačne programe psihosocialne pomoči, ki jih je izvajala Nina Krajnik. Do zdaj je društvo od občine dobilo 7500 evrov, čeprav je zaradi »prve dame Moravč« na seznamu pravnih oseb, za katere velja prepoved oziroma omejitev poslovanja. Sprva je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri tem ugotovila kršitve. Ko je Občina Moravče proti njej vložila tožbo, so na KPK ugotovili »nova dejstva«, saj da se Nina Krajnik po zakonodaji ne more šteti za člana Balažičeve družine.

V javnih nastopih sicer Nina Krajnik o Balažicu in njegovem očetu, ki ga je po poročanju revije Reporter ob neki priložnosti fizično napadla, govori kot o »družini«. Poleg tega je občina sama dodala njeno društvo na seznam KPK. Zdaj na občini molčijo. Niso želeli odgovoriti na nobeno od vprašanj o sodelovanju z društvom Nine Krajnik. Dejali so le, da je KPK ustavila postopek.

Primož Lavre

Nina Krajnik rada omenja tudi »globoko državo«, ki jo »sama v prvi vrsti razumem kot klike, ki so popolnoma privatizirale neki vir, s katerim zdaj razpolagajo proti vsem«. Toda v zadnjih dveh letih je Balažic za njeno promocijo namenjal tudi javni denar. Od konca leta 2020 se redno pojavlja na regijskem portalu Domžalec, ki ga mesečno financira tudi Občina Moravče. Do danes je njegovemu izdajatelju nakazala skoraj šest tisoč evrov. Nina Krajnik je nastopala v intervjujih in prispevkih, v katerih je komentirala družbeno dogajanje. Marca letos, po izbruhu vojne v Ukrajini, jo je Balažic imenoval za vodjo koordinacijskega odbora za krizne razmere. Dva dni pred uradno razglasitvijo njene kandidature za predsednico je Balažic skupaj z njo odprl novo otroško igrišče v Moravčah.

Na pomoč tudi infrastruktura SDS

Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bil Balažic, sicer velik podpornik nekdanje vlade Janeza Janše, kandidat gibanja Povežimo Slovenijo v Domžalah, ki je združevalo politične stranke Zdravka Počivalška, Marjana Podobnika, Franca Kanglerja in Andreja Čuša. V začetni fazi je šlo za projekt Sebastjana Jeretiča, ki je bil do začetka leta ključni Počivalškov politični svetovalec, nato pa se je z njim razšel.

Toda že takrat sta Balažic in Jeretič začela snovati »projekt Krajnik« – očitno mimo gibanja Povežimo Slovenijo, kjer so kot možna kandidata za predsednika republike omenjali predsednika državnega sveta Alojza Kovšco in nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča. Vse sodelujoče pri tem projektu, Petra Jambreka, Sebastjana Jeretiča in Nino Krajnik, je v zadnjem letu v svoji oddaji promoviral Jože Možina, Janši najljubši novinar RTV Slovenija. Podpise bo Nini Krajnik pomagal zbirati Vili Kovačič, ki SDS pomaga pri organizacijah referendumov, pred zadnjimi volitvami pa je poskušal na ustavnem sodišču doseči prepoved delovanja SD in Levice. Propagandni portali SDS so polni pohvalnih zapisov o Nini Krajnik.

Vse to dokazuje, da je pred vstopom v predsedniško tekmo dobila tudi zeleno luč Janeza Janše, čeprav bo SDS na predsedniških volitvah nastopila tudi s kandidatom iz lastnih vrst. To bo nekdanji minister za zunanje zadeve Anže Logar. Tako ostaja odprto vprašanje, kdo vse bo financiral »projekt Krajnik« in svetovalno-operativni pogon, ki se je nanj priključil. Sama kandidatka je v ponedeljek napovedala, da bo začetni vložek prispevala sama, nato pa bo sprejemala donacije gospodarstva in podjetnikov.