Novice Svet24

STA

V ponedeljek je naše zanimanje vzbudil zapis, ki ga je na družbenem omrežju Facebook objavil direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, v katerem izraža ogorčenje nad javnim pozivom, ki ga je javna agencija Spirit objavila za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije covida-19. Iz zapisa je namreč razvidno, da od okoli šest tisoč gostincev pomoč lahko dobi manj kot tisoč podjetij.

Večina ostane brez pomoči

Znano je, da sta gostinstvo in turizem dejavnosti, ki ju je epidemija najbolj prizadela. Podjetniki, predvsem gostinci, so razpis z nestrpnostjo pričakovali vse od avgusta. A po objavljenih pogojih za pridobitev sredstev se je morala večina soočiti z dejstvom, da denarja za njih ni. V Sloveniji na področju turizma in gostinstva deluje 7708 mikro, 280 malih in 26 srednje velikih podjetij, zaposlujejo pa skupno 44.000 ljudi, ki so v normalnih pogojih ustvarili kar 2,5 milijarde evrov prihodkov. Pogoje za dodelitev pomoči izpolnjuje natanko 797 podjetij, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano gostinstvo in turizem. Ostali se lahko obrišejo pod nosom. Pogoji, ki jih je postavilo ministrstvo za gospodarstvo, so namreč taki, da so veliko večino podjetij izključili.

Omejena sredstva

Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da sredstva, ki so na voljo, izhajajo iz kohezijskih skladov in so omejena. »Dejstvo je, da s sredstvi evropske kohezijske politike v danem časovnem okviru ne moremo podpreti vseh prizadetih podjetij v panogi gostinstva in turizma, saj je teh več tisoč. Omejili smo se zgolj na tisoč upravičencev, za katere smo ocenili, da predstavljajo temelj slovenskega turizma. Pogoji glede upravičenih SKD-dejavnosti, povprečnega števila zaposlenih v posameznih dejavnostih in prihodkov v dejavnostih so postavljeni tako, da se z omejenimi sredstvi doseže največji možni učinek ohranitve podjetij in delovnih mest v panogi. Podjetja, ki jih bomo sofinancirali, so imela v letu 2019 skupaj 78 odstotkov vseh zaposlenih v navedenih dejavnostih in so ustvarila skupno 73 odstotkov vseh prihodkov v teh dejavnostih,« so se na ministrstvu posuli s pepelom.

Napačen pristop

Blaž Veber meni, da so se na ministrstvu napačno lotili reševanja težav. »Mislim, da bi morali najprej pogledati, komu je treba pomagati, se nato odločiti, kako pomagati, in nato za to zagotoviti sredstva. Tako pa so najprej pogledali, koliko denarja imajo, in nato prilagajali pogoje, da so dobili število, ki jim ustreza,« nam je povedal v telefonskem pogovoru. Iz dopisa, ki so ga z ministrstva za gospodarstvo poslali obrtni zbornici Slovenije, turistično-gostinski zbornici in kongresno-turističnemu uradu, je razvidno, da so na ministrstvu že pred objavo razpisa prejeli številne pripombe, a jih niso upoštevali.

Ostri pogoji

Tako so pogoji za pridobitev največ 9999 evrov pomoči, da je podjetje registrirano za gostinske nastanitvene dejavnosti, dejavnost restavracij in gostiln, dejavnost potovalnih agencij, dejavnost organizacije potovanj, organiziranje sejmov in srečanj. K temu pa so dodali, kdo ve, zakaj, še umetniško uprizarjanje in spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje. Drugi pogoj je, da ima podjetje štiri zaposlene, tretji, da je v letu 2019 doseglo vsaj 50.000 evrov prometa, in četrti, da ima podjetje do države poravnane vse obveznosti.

Komu je denar namenjen 

Sašo Švigelj

Glede na to, da naj bi bil razpis vsaj po besedah odgovornih namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, so pogoji milo rečeno čudni, oziroma kot smo včeraj slišali iz ust več gostincev: »Tisti, ki bi jim teh deset tisoč evrov kaj pomenilo, ne izpolnjujejo pogojev, tisti, ki pa jih izpolnjujejo, si z 10.000 evri nimajo kaj pomagati.« Ali kot zapiše Veber: »Ugotovim lahko, da ponovno velika večina izmed več kot 9900 podjetji, ki delujejo v slovenskem turizmu in gostinstvu, ne bo niti približno mogla računati na prepotrebna sredstva. Na drugi strani pa podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje, pridobljena sredstva v maksimalni višini ne pomenijo prav veliko pri zagotavljanju likvidnosti podjetja in poplačilu že nastalih stroškov. Torej nismo naredili usluge ne enim ne drugim.«

Za gostince ni, za upokojence je

Mala gostinska podjetja namreč predvsem v turističnih krajih delujejo sezonsko in imajo pogosto več pogodbenih sodelavcev kot zaposlenih. Številni so bili prisiljeni že po prvem valu odpuščati, zato je kriterij štirih zaposlenih zastavljen zelo visoko. Poleg tega se lahko z gostinstvom ukvarjajo tudi podjetja, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano nekaj popolnoma drugega, saj je zakonodaja predvsem pri družbah z omejeno odgovornostjo odpravila omejitve. Največ težav pa utegne prosilcem povzročiti zahteva, da morajo imeti poravnane vse obveznosti do države.

Spomnimo namreč, da so morala podjetja že ob prvem valu najprej poravnati vse obveznosti tako do države kot do zaposlenih in najemodajalcev, šele nato so dobila delna nadomestila. Številni so si izposojali denar, da so lahko izpolnili vse pogoje. Mnogi tega v drugem valu ne zmorejo več. Ob tem zagotovo težko razumejo, kako je država našla denar za upokojence, zanje pa ne. Na ministrstvu za gospodarstvo razočarane gostince sicer mirijo in pojasnjujejo, da bodo upravičeni do pomoči v okviru protikoronskih paketov. Tako opozarjajo, da je pomoč predvidena že v PKP6, ki je že v obravnavi, in predvideva kritje obratovalnih stroškov vsem, ki se jim je promet zmanjšal za več kot 40 odstotkov v primerjavi z letom 2019.